Petek, 15. 5. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Politična trenja spreminjajo navade potrošnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,26
3
Za vse gospodarske krize je značilna visoka stopnja negotovosti, ki prevladuje med ljudmi.
V začetku leta 2019 je ameriški trgovec z oblačili Neiman Marcus odprl svojo prvo trgovino na Manhattnu. Razprostirala se je v treh nadstropjih, na skoraj dvajset tisoč kvadratnih metrov prodajnih površinah. Šlo je za luksuzno vejo trgovca, odprtje katerega je bil odgovor na vedno večje povpraševanje po dražjih izdelkih, ki pa so še vedno dosegljivi višjemu srednjemu razredu. Aprila letos je bil Neiman Marcus prvi večji trgovec, ki je razglasil stečaj kot posledico epidemije covid-19.
Trgovina bo sicer še naprej poslovala, a v zelo spremenjeni obliki. Prestrukturiranje bo izvedeno v okviru stečajnega postopka in bo trgovino dodobra spremenilo. Zgodba Neiman Marcusa je kot epopeja krize, njenega vpliva na obnašanje potrošnikov, pa tudi na boj med ključnimi družbenimi deležniki.
S tem ko je novi koronavirus najbolj prizadel ZDA, ima celoten svet možnost opazovati krizno obnašanje družbe, ki je verjetno najbolj gospodarsko naravnana. Covid-19 je v ameriški družbi odprl mnoge rane, poglobil delitve in na plan prinesel vse njene značilnosti. Med te spadajo močni kapitalski interesi, izjemno spoštovanje do državljanske odgovornosti in individualizem. Le-ta pa je tudi izvor za odgovornost uveljavljanja lastnih interesov.
Zato lahko trenutno spremljamo močne pritiske gospodarstva, da se ukrepi omilijo, in na drugi strani opozorila zdravstvene stroke k previdnosti pri rahljanju ukrepov. Vmes je politika, ki se zaveda, da ji brez delovanja gospodarstva grozi izguba podpore pri volivcih, a se hkrati boji neznank, ki jih novi koronavirus prinaša. A tudi rekordna brezposelnost s seboj prinaša ogromno neznank. Vsa ta trenja pa bodo imela tudi globalne posledice.
Potrošnja je odvisna od zaupanja
Da padec gospodarske rasti ni zgolj posledica ustavitve javnega življenja, nakazuje primer Švedske. Po nekaterih ocenah se tej državi, kljub temu da se je izognila popolni omejitvi gibanja in ustavitvi javnega in gospodarskega življenja, prav tako obeta močan padec gospodarske rasti in povratek v običajno gospodarsko aktivnost je tudi tam še daleč. Namreč, gospodarska kriza vodi v znižanje potrošnje, ki padec rasti poglablja še za določeno časovno obdobje.
Potrošnja je stvar zaupanja. Za vse gospodarske krize je značilna visoka stopnja negotovosti, ki prevladuje med ljudmi. Ljudi v času negotovosti prežemata strah in bojazen, kaj jih čaka in kaj prihaja. Bojijo se izgube službe in s tem rednih prihodkov, zaradi česar se potrošnja ustavi. Trenutno je 33 milijonov Američanov zaprosilo za nadomestilo za brezposelnost, potrošniki varčujejo, kot niso že od 80. let prejšnjega stoletja. Kreditne kartice zaznavajo padec pri plačilih tudi za polovico. A v običajnih razmerah potrebe in želje ostanejo. Zato se ob gospodarski rasti in zmanjšanju negotovosti potrošnja poveča, saj lahko potrošniki ponovno zadovoljijo svoje potrebe, ki so ostale še od prej.
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.
Ljudje smo spoznali, brez česa lahko živimo
Tokrat je gospodarska situacija bolj kompleksna. Ne glede na to, da je negotovost zaradi zdravstvene spremenljivke, ki je popolna neznanka, še toliko večja kot ob običajni krizi, bodo potrošniki po tej krizi še bolj korenito spremenili svoje navade. Skozi celoten čas zaustavitve gospodarstva s(m)o namreč ljudje spoznali, brez česa vsega lahko živimo. Nekatere dobrine, tukaj gre predvsem za luksuzne dobrine oziroma takšne, ki niso nujno potrebne za naše preživetje, za čas krize niso bile dosegljive. To bo za gospodarstvo predstavljalo izziv, saj bo to pomenilo dvojni udarec in še bolj počasno rast, kot smo navajeni iz preteklih kriz. Pomanjkanje tega povpraševanje podjetja že danes vodi v prestrukturiranja, kakršnega začenja tudi Neiman Marcus.
Čas po krizi bodo zaznamovale tudi posledice trenj, ki smo jim priča. Na družbo bo pozitiven učinek, če bo obdobje podobno tistemu po drugi svetovni vojni, torej obdobje večje enakosti. Če družbene sprave ne bo, lahko na globalni ravni pričakujemo nadaljevanje povečevanja trenj. Verjetno je konec globalizacije, kot jo poznamo in izvira iz druge polovice dvajsetega stoletja, svoj razcvet pa je dosegla z vzponom srednjega razreda. Poglobila pa se bo globalizacija, ki izvira iz digitalnega sveta zadnjih dvajsetih let. Udarec za gospodarstvo bo velik, a bo spremenil način, kako delamo posel. Točke premirja med politiko, gospodarstvom in zdravstveno stroko bodo pomembno vplivale na življenje po krizi, na odnose med narodi in tudi družbenimi deležniki.
Potrošnja se bo vrnila, a spremenjena
Usoda luksuznega trgovca je zgodba o spremenjenih navadah potrošnikov. Le-te podjetja silijo v prestrukturiranja. Uspešnost prestrukturiranja pa je odvisna tudi od povrnitve zaupanja na strani potrošnikov. Predvsem zaupanja, ne zgolj v nacionalne sisteme, temveč tudi v globalni sistem. Povratek zaupanja bo pomenil tudi hitrejše gospodarsko okrevanje, ki bo dvignilo potrošnjo. Bo pa ta spremenjena. Neiman Marcus na Manhattnu ne bo več prodajal izdelkov višjega cenovnega razreda, kot jih je do zdaj. A tako je po vsaki krizi.
3