Torek, 27. 10. 2020, 10.10
3 leta, 6 mesecev
"Najsvetlejšo prihodnost ima tista generacija, ki ima najbolj posrano sedanjost"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Moj desni sosed na družabni večerji pred leti, angleško govoreči novinar, specializiran za gospodarske teme, se je pravkar pohvalil, da ima tudi on odmevni profil na tem priljubljenem omrežju, Twitter, če sem morda že slišala. In da je v nekaj tednih dobil že več sto sledilcev. Hm, ampak moja najstniška hčerka ima tudi tam neki profil, za katerega sicer jaz, kot da ne vem, pa poglejva.
Izkazalo se je, da je imela na svojem fan profilu Selenatorja nekaj tisoč sledilcev z vsega sveta. Moj sogovornik ni mogel skriti razočaranja: "Kaj, jaz kot mednarodno priznani novinar, ki vendar podajam relevantne informacije, povezane s ceno nafte, imam desetkrat manj sledilcev kot kar ena smrkljica, res ne razumem!" Ko sem naslednji dan nekaj mimogrede omenila hčerki, je samo navrgla: "Kaj, a Twitter, aja, s tem se več ne ukvarjam, to je bilo prej, zdaj smo …(no, kjerkoli že)." Kot sem pred kratkim preverila, ima omenjeni gospod še zmeraj odprt profil, in ob bogatem Linkedin profilu in številnih funkcijah v mednarodnih organizacijah in mreženju, se je število njegovih sledilcev v minulih letih desetkratno povečalo.
"Ej, mami, zadnjič sem pogledal tale Twitter," mi je omenil sin pred kratkim. "Meni ni nič jasno, pa to se samo bumerji o politiki kregajo, sploh ne razumem, kaj bi radi, čisto noro."
"Ok, boomer," nam odgovori mularija, ko sliši nekaj, kar njihovim ušesom ne zveni sprejemljivo. V predalček boomerjev smo stlačeni vsi, ki smo pač starejši od njih. Čeprav se tudi mi med sabo "prepucavamo", kdo pripada kakšni generaciji. Sem še morda malo milenijka, čeprav sem rojena v drugi polovici sedemdesetih? So tisti, rojeni v šestdesetih, lahko kar vsi X-arji? Ali generacijo določa letnica rojstva ali svetovni nazor?
"Joj, snemite si ta pokroviteljski nasmešek, ki ga dobite vi, pač bumerji ali milenijci, ko nam pridigate o prehrani," pravi hišni Z-jevec.
Vsaka generacija ima občutek, da je izgubljena
V svetu z današnjo pričakovano življenjsko dobo generacije ponujajo izjemen prostor dialoga, kaj dialoga, rivalstva: še nikoli v zgodovini se ni množična delovna aktivnost raztezala čez več kot pol stoletja človeškega življenja, tako da se dvajsetletniki in sedemdesetletniki danes lahko zares prerivajo na istem področju delovanja in cufajo za iste dobrine, češ, pustite kos pogače še za nas!
Vsaka generacija ima občutek, da je izgubljena. Toda generacija mojega dedka je bila recimo prisilno mobilizirana v prvem letniku študija medicine v Budimpešti in poslana na fronto. Temu se reče izgubljena mladost. Ni čudno, da se jih je prijelo poimenovanje "tiha generacija".
Tudi boomerje so nekoč razglasili za egoistično "me generation", generacijo, ki se ji je zdelo, da jim vse pripada. Tudi boomerji so dopovedovali svojim predhodnikom, "silent generaciji", da naj "računajo na nas", čeprav so jih sumili, da jih "nosi napačen tok", ker navijajo plošče in poslušajo razbijaško glasbo ter si na protestih zvijajo prve jointe. Hej, ta generacije nekaj ve o tem, kako grozne so generacije pred njimi. Zato se zdaj ne dajo zlahka. Trdno sedijo v sedlu in držijo roke na ključnih vzvodih.
Generacijske definicije so zmeraj odmevne in marketinško lukrativne. Generacijski šum je neprebojen. Vsaka generacija ima namen drugo čim prej popredalčkati in po možnosti okriviti za vse, kar ji pri trenutnem stanju sveta ne ustreza.
Kaj pa, če generacijskemu konfliktu botruje samo različno življenjsko obdobje, v katerem se znajde posameznik, in se film vsakih nekaj let ponovi? Ljudje srednjih let so se od nekdaj bodli z najstniki. Gotovo je najtežje biti najstnik, ker si ujetnik zastarelih generacij, ki delajo samo na tem, da bi ti požrle prihodnost; no težje je samo še biti starš najstnikom, tem lenim pošastim, ki si vsak dan znova zavozijo prihodnost. A oni, da so sploh kakšna generacija?
Kaj je to sploh radio?
S pozicije delno razočaranega, že malo "zmahanega" človeka srednjih let, ki je nekaj kreditov že odplačal, doživel svoje izgube, poraze, zmage, ponižanja, žalosti in veselja, čigar strahovi postajajo čedalje realnejši in se vsak dan znova zaveda, da je dni pred njim verjetno manj, kot jih je za njim, je seveda vsako tarnanje dvajsetletnika, da nima pred sabo prihodnosti, smešno. Prihodnost vendar ustvarjajo nove generacije, vsak dan sproti. In najbolj svetlo prihodnost ima pred sabo tista generacija, ki ima najbolj posrano sedanjost. Toliko smo se iz zgodovine že naučili.
Vse oznake, ki se pripisujejo neki generaciji, ji zmeraj pripišejo drugi: Z -jerji nazivajo z boomerji pač vse, ki so starejši od njih, tudi milenijce. Te boomerji primerjajo z občutljivimi snežinkami, ki so tipičen rezultat permisivne, otrokocentristične vzgoje (boomerske, kajpak). Nič čudnega, da poslušajo zamorjeno glasbo z zamolklimi glasovi in v belih stanovanjih obrezujejo monstere ter pijejo kavo z izumetničeno peno in so pripravljeni za kruhek z avokadom in jajci benedikt zapraviti svoja bodoča stanovanja. Naj si raje navijejo kakšen dober stari rock, recimo Deepe, jim priporoča prekaljeni boomer v polo majici z golf palico v roki.
In medtem Z-jevci obračajo oči in skrolajo po TikToku ter razmišljajo, koliko gramov vlaknin je v granoli in kakšen filter bi si nadeli in kaj je sploh to spol in da bi bilo dobro mami inštalirati app za to, da ve, koliko vode naj popije, in da jim je zadnjič povedala, da so včasih na priljubljeno pesem čakali pri prižganem radiu. Kaj je to sploh radio in kaj je to priljubljeno?
Boomerji sestavili prvi Applov računalnik, milenijci iz Appla naredili življenjski slog
Vsaka generacija ima občutek, da so jo prejšnje izigrale in zapustile svet slabši, kot ji pripada, in da so oni boljši, vendar ogoljufani za prihodnost. Da so vso smetano posneli tisti pred njimi. In vsaki generaciji se zdi, da so tisti, ki prihajajo za njimi, razvajeni fičfiriči, ki so dobili vse na krožniku.
Pravzaprav se zdi, da vsaka naslednja generacija uresniči mokre sanje prejšnje generacije in jih popolnoma zbanalizira. To, kar se je zdelo prejšnji generaciji nedosegljivo in kul, ima naslednja generacija za samoumevno. In seveda jim gre to vzajemno na živce.
Boomerji so ustanovili in sestavili prvi Applov računalnik, milenijci so iz Appla naredili življenjski slog, Z-jevcem se zdi samoumevnost, nujna življenjska potrebščina pač. Boomerji so sanjali in včasih tudi šli na študij v tujino, milenijci so študij razumeli kot vandranje po svetu, Z-jevci - aha, oni so pa v glavnem na Zoomu.
In tako kot je boomerje zelo skrbelo, da zdajšnji Z-jevci ne bodo imeli ene spodobne mladostne travme, vredne vietnamske in hladne vojne boomerjev, berlinskega zidu X-arjev, pa enajstega septembra in terorizma ter gospodarske krize milenijcev, nam je zdaj za Z-jevce lahko malo dušebrižniško "odleglo", saj ta pandemija in lockdown zaležeta, kajne? Zdržimo, vsi jutrišnji boomerji.
Preberite več:
