Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
9. 3. 2012,
18.05

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 9. 3. 2012, 18.05

8 let, 7 mesecev

Kar je za nekatere ekstremno, je za druge le način življenja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
"Ekstremni" športniki imajo povsem drugačen pogled na svet kot običajni ljudje. Vsi se zavedajo, da je njihovo početje tvegano, a da je treba biti zato pri tem toliko bolj pazljiv.

O odločitvah za svoje podvige, njihovem odnosu do tveganja in o tem, ali je Slovenija res ekstremna država, smo se pogovarjali z nosilko več svetovnih rekordov in popotnico Benko Pulko, rednim gostom vzdržljivostnega relija Dakar Miranom Stanovnikom, nosilcem svetovnega rekorda pri smučanja z Mount Everesta Davom Karničarjem in ultramaratonskim plavalcem Martinom Strelom.

Benka Pulko: Soočanje s smrtjo je vsakodnevni pojav Svetovna popotnica Benka Pulko se je za svoje podvige odločila zaradi radovednosti in ker se ji je zdelo, da se je rodila za kaj boljšega kot za vsakodnevno tekanje na relaciji dom – služba, z občasnimi ovinki na morje, veselico ali kakšen obisk. "In ker sem bila ravno pravih let. Saj poznate tisti pregovor: če nisi lep pri dvajsetih, močan pri tridesetih in bogat pri štiridesetih, potem nikoli ne boš."

Pulkova sicer meni, da je soočanje s smrtjo vsakodneven pojav. "Slovenci vozimo vedno slabše, agresivneje in nevarno." Nikoli pa ji ne pade na pamet, da bi kadarkoli odnehala. "Tukaj je tista tanka meja med avanturisti in samomorilci: nas zanima, kako daleč lahko gremo, da se bomo lahko še vrnili, medtem ko se drugi zanimajo za mejo, prek katere ne bo več poti nazaj." Priznava pa, da se pri podvigih srečuje tudi s svojimi mračnimi stranmi. A vsemu tistemu, kar jo pričaka na potovanjih, ne more reči, da so "negativne plati". "Je le življenje, drugačno od našega, kateremu se odpravim naproti, da ga spoznam. Če sem nad čim razočarana, je to le lekcija, ki sem jo želela osvojiti." Svetovni rekorderki se zdi, da je Slovenija povprečno dobra dežela in Slovenci zmerno zagrizen narod, ki bi se lahko občasno zanimal še za kaj drugega kot avanture. "Recimo, morali bi se oglasiti tudi takrat, ko nam lastna politika 'serje' po glavi in svinja po življenju. Če bi bili tako super avanturisti, bi si upali oglasiti tudi takrat. Ne pa da smo tiho kot čreda ovac v domači ogradi ..."

Miran Stanovnik: Smo na splošno zelo visoko športno umeščena dežela Slovenski dirkač Miran Stanovnik, sicer reden udeleženec vzdržljivostnega relija Dakar, pa se je za svojo disciplino odločil tudi zato, ker se s tem športom ne ukvarjajo ravno vsi. Meni, da je to šport, kjer je potrebno biti nekoliko bolj kompleksen in vsestranski kot morda v drugih klasičnih športih. "Glede na to, da sem se za ta šport odločil pozno, pomeni, da sem prej podoživljal že kar veliko drugih športov, jih treniral in gojil na visoki ravni. In zdaj sem lahko te izkušnje prenesel v ta šport."

"Puščavski lisjak" se sicer zaveda, da je tveganje v njegovi disciplini nekoliko večje, kljub temu pa meni, da se s smrtjo srečujemo vsakodnevno. "Vsak, ki se je rodil, je obsojen na smrt. Verjamem, da se recimo delavec, ki dela v cestnem podjetju, barva ceste in pobira stožce, še dosti bolj srečuje z možnostjo smrtnega dogodka kot mogoče mi, športniki. Ampak on o tem ne razmišlja na ta način." Stanovnik je še dodal, da je smrti zrl v oči v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991.

V športu vztraja zaradi motivacije v smislu športnega in tudi drugačnega napredka. "Glede na to, da opažamo, da so človeške vrednote v naši družbi precej bolj zapostavljene, kot so bile v preteklosti, menim, da je vsaka taka pozitivna izkušnja dobrodošla in tukaj smo športniki veliko bolj koristni za naše okolje."

Stanovnik se do neke mere strinja s tem, da je Slovenija dežela ekstremov, a dodaja, da bi, če bi živeli v ameriškem okolju, lahko morda govorili o tem, da je takšna dežela Amerika. "Verjetno znamo tisto okolje, ki ga bolj poznamo, dosti bolje ocenjevati. Ne gre samo za presežke v ekstremnih športih oziroma v bolj tveganih športih … Saj so tudi dobri športniki v atletiki, v smučarskih tekih, v biatlonu, skokih … Menim, da smo na splošno zelo visoko športno umeščena dežela."

Davo Karničar: Velikokrat se je treba obrniti in ne peljati svoje akcije do konca Slovenski alpinist in smučar Davo Karničar pa je za Planet Siol.net povedal, da je imel srečo, da je lahko tekmoval v alpskem smučanju in da je zgodaj postal alpinist. Pozneje se je odločil, da bo to dvoje združil in iz tega skušal narediti čim več. "Ni bil motiv rezultat. Motiv je bil, da sem čutil, da bi to lahko naredil. Konec koncev nihče še ni smučal z Everesta." Karničar, ki je za spust z Mount Everesta potreboval le štiri ure in 40 minut, pa sicer meni, da so poškodbe sestavni del tega, če hodimo v hribe. Poleg temeljitih priprav je po njegovem mnenju ob tem potrebno imeti še veliko sreče. Kljub temu pa je naš sogovornik opozoril na to, da ne smemo nikoli z glavo skozi zid. "Velikokrat se je treba obrniti in ne peljati svoje akcije do konca."

Obdobje, ki ga živimo, vidi kot prelomno, saj izraža več skrajnih dosežkov, kot jih je bilo v preteklosti ali pa jih bo v prihodnosti. "Individualen človek se lahko potrdi, kar se daleč v preteklosti ni mogel, v prihodnje pa mogoče ne bo tako smiselno, saj bodo druge potrebe preživetja toliko bolj močne, da bo težko izstopati z željami, ki niso ravno najbolj nujne za samo življenje. Smo nekaj posebnega, želel pa bi si, da bi bili nekaj posebnega še v politiki in v gospodarstvu."

Martin Strel: Važno je, da na koncu dosežeš cilj, ki si si ga zadal Ultramaratonski plavalec Martin Strel, ki je v svoji karieri premagal že več svetovnih rek, tudi Amazonko, Mississippi in Donavo, je za naš medij pojasnil, da rad plava in odkriva svetovne veletoke in reke. "Grem v neznano in poskušam narediti nekaj, česar ni storil se nihče. To mi uspeva, pomeni mi velik izziv, daje mi energijo in je postalo moj način življenja. Uživam!"

Pri svojih podvigih je, kot je povedal, že velikokrat zrl smrti v oči. "To je del zgodbe kot nek "gambling" in to moraš vzeti v zakup." Ko je začel s plavanjem po Amazonki, je vedel, da ima za uspeh le 50-odstotno možnost, a na koncu vseeno preživel. "Večina ljudi še danes ne razume, kako mi je to uspelo. Do danes še nihče ni poskusil tega, ker je prenevarno. Sem bil pa na robi smrti vsaj trikrat in bilo je zelo blizu. Ljudje takega kova, kot sem jaz, imamo tudi srečo, nekdo od zgoraj nas spremlja. Nehati je težko, ker ti to veliko pomeni. Najbolje je, da imaš dobro ekipo, ki te pazi in hkrati tudi spodbuja. Imam srečo, da vse to imam."

Strel je še dodal, da se pri svojem početju vedno srečuje tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi platmi. Meni, da so to projekti, kjer pot ni začrtana, kjer sta vedno prisotna svetla in temna plat, kjer se moraš boriti kot lev in biti pripravljen na vse. "Važno je, da na koncu dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Precej je bilo težkih in negativnih momentov, a še več je bilo pozitivnih in čez čas negativne pozabiš. Biti moraš velik optimist, verjeti v svojo zgodbo in se čim bolj otresti vseh negativnih členov okoli sebe."

Svetovni rekorder se sicer strinja s tem, da je Slovenija dežela ekstremov, saj smo "narod izjemnih individualistov".

Ne spreglejte