Rak ti spremeni prioritete v življenju

Kot nam je pojasnila 32-letna Nataša Orsag, je prognoza rak na ščitnici v večini primerov zelo dobra, vendar pa bolezen pusti posledice za vse življenje.

Njena trnova pot se je začela februarja lani, ko ji je kozmetičarka na masaži zatipala bulico na vratu, vendar je, kot pravi, kmalu ugotovila, da ta pot človeku omogoča tudi, da se bolje spozna ter na novo ovrednoti svoje neposredno oziroma posredno okolje in svoje mesto v njem.

Šele ultrazvok vratu, ki ga je plačala sama, je pokazal veliko bulo "Moja osebna zdravnica je takoj ugotovila, da imam povečano ščitnico, in me poslala na pregled krvi, vendar ta ni pokazal nikakršnih nenormalnosti. Kljub temu sem se sama odločila in si plačala ultrazvok vratu. Ta je pokazal veliko bulo na desni strani ščitnice, s citološko punkcijo pa so nato ugotovili, da gre za raka na ščitnici. 14 dni zatem sem že imela operacijo."

Omenjeni rak se praviloma zdravi operativno, z odstranitvijo ščitnice. "Takoj po operaciji začne raven ščitničnih hormonov postopno upadati, saj se že narejeni hormoni porabljajo, novi pa ne nastajajo več. Prav tako se postopno izčrpava tudi telo. Takrat me je na primer v nekem trenutku oblivala vročina, v drugem pa me je treslo od mraza."

Zaradi zdravljenja z radioaktivnim jodom te zaprejo v samico brez oken Štirinajst dni po operaciji so zdravljenje dopolnili z radioaktivnim jodom, česar se je, kot pove, zelo bala, čeprav so ji razložili ves postopek. Ker je odmerek radioaktivnega joda visok, je treba bolnike za nekaj dni hospitalizirati, da s sevanjem ne ogrožajo okolice. "Za tri dni so me odpeljali v samico brez oken, in če ne bi bila psihično močna, bi me zlomilo, čeprav imaš v sobi televizijo, DVD in vse, kar prineseš s seboj, vendar je to kljub vsemu bitka." Ko po tridnevni temi znova prideš na svetlobo, imaš po njenih besedah občutek, da si se ponovno rodil.

Po končanem zdravljenju z radioaktivnim jodom je Nataša začela jemati tablete s ščitničnimi hormoni. "Zelo pomembno je dosledno vsakodnevno jutranje jemanje nadomestnih hormonov. Prav tako je treba bolj paziti na prehrano, ki mora biti bolj lahka, saj telesna teža ne sme preveč nihati. Zdrava prehrana pa je pomembna tudi zaradi kože in ne nazadnje splošnega počutja." Ob tem pove, da ti prehranskih priporočil sicer nihče ne da, temveč se moraš preprosto naučiti poslušati svoje telo, malce eksperimentirati s hrano in ugotavljati, kaj ti najbolj ustreza.

Posledica bolezni je tudi stalni nadzor, ki je prva štiri leta bolj intenziven, nato pa nekoliko manj. "Toda ko bom želela imeti otroka, bosta moja nosečnost in porod pod strogim nadzorom, saj bo to čas velikih hormonskih sprememb."

Kljub vsem težavam Nataša pove, da so ji bili pri spopadanju z boleznijo in vsemi njenimi razsežnostmi v veliko pomoč njeni starši in partner ter najožji prijatelji, ki so ji v težkih trenutkih stali ob strani in jo stalno spodbujali. "Določeni prijatelji in znanci so se med boleznijo od mene odmaknili. V takšnih trenutkih resnično spoznaš, kdo so tvoji prijatelji."

Zdaj je svoje življenje umirila in si vzame čas zase Prav tako po njenih besedah spremeniš prioritete v življenju. "Kot samostojna podjetnica se ukvarjam s trženjem in se moram za kruh boriti vsak dan, vendar pa sem se po tej bolezni naučila vzeti trenutke tudi zase. Zdaj se redno sproščam in hodim v naravo."

Svoje življenje je, kot pravi, nekoliko bolj umirila, saj je prepričana, da ji je prehiter in stresen slog življenja oslabil imunski sistem, posledično pa vodil v bolezen.

Ob tem se ji zdi pomembno poudariti, da je v svojem devetmesečnem okrevanju na Onkološkem inštitutu večinoma srečevala prijazne zdravstvene delavce, ki so ji skušali čim bolj olajšati njeno zdravljenje. "Toda za informacije o bolezni moraš še vedno veliko spraševati in vrtati sam."