Prav posebna hiška z domačo zelenjavo, ki deluje na zaupanje

Na poti iz Domžal proti Šentjakobu boste ob lokalni cesti, ki vodi do Štude, zagledali majhno leseno hiško, na njej pa napis prodaja. Ko boste vstopili, boste v njej zagledali različne pakete zelenjave in škatle jajc. Na listih bodo zapisane cene, zraven pa bo zabojček za denar.

Kje pa je prodajalec? Ni ga. Samopostrežna trgovinica hiška deluje na princip zaupanja, kar pomeni, da lahko vanjo vstopi vsak, si izbere želeno, denar da v zabojček in odide. Če ste pomislili, da to zagotovo ne bo delovalo dolgo, ste se zmotili.

Podobno v Nemčiji Hiška je odprta že od avgusta 2012, zelo zanimivega načina prodaje pa se je spomnil takrat 16-letni Tilen Peterka iz Štude, gimnazijec, doma s kmetije Svetlin.

Kot nam je pojasnil, je na idejo prišel, ko je bil na obisku pri teti v Nemčiji. Tam so pred supermarketom opazili stojnico z bučami, na katerih je bila napisana cena, zraven pa je bil samo zabojček in nobenega prodajalca.

Dopoldan v šoli, popoldan skrbi za hiško Z družino so se nato začeli pogovarjati, kako bi to lahko prenesli tudi v Slovenijo, in tako je nastala samopostrežna trgovinica hiška. Celoten projekt je Tilnova skrb, pri delu pa mu pomaga tudi družina, tako starši kot stari starši, saj je dela veliko, Tilen pa dopoldan obiskuje še šolo. Hiški se tako posveti predvsem popoldan.

Kot pravi, ga je že od mladih nog veselilo delo na polju in na kmetiji. "Rad sem opazoval, kako rastlina raste in kako zraste iz majhnega semena," je pojasnil.

V hiški lahko kupite predvsem sezonsko zelenjavo. Na začetku so ponujali samo krompir, potem pa so, tudi na željo kupcev, ponudbo razširili.

"Slovenci smo še vedno pošten narod" Izkušnje s strankami so po Tilnovih besedah izredno pozitivne. "Slovenci smo še vedno pošten narod," pravi in dodaja, da mora biti zaupanje prisotno na obeh straneh. "Jaz moram ponuditi kakovostno hrano, kupec pa mora biti pošten in plačati."

Ker gre za način prodaje, ki v Sloveniji ni poznan, je Tilen doživel tudi kar nekaj zabavnih prigod, saj ljudem nikakor ni mogel dopovedati, da lahko stvar vzamejo, plačajo in odidejo, ne da bi to kdo preveril.

Nekateri so čakali v avtu, da pride prodajalec, spet drugi so ga klicali in mu povedali, da dajejo denar v zabojček.

Po letu dni odprtja so v hišico sicer namestili tudi kamero, predvsem zato, da lahko vidijo, kaj je ljudem všeč, in da prinesejo nove zaloge, ko določene zelenjave zmanjka.

Cilj je zadovoljen kupec Tilnova želja je, da bi še naprej ohranjali ponudbo in da bi projekt še bolj zaživel. Še vedno namreč za njih ve relativno malo ljudi, čeprav se vsak dan vozijo mimo. Imajo nekaj rednih strank, "ki kaj dajo na slovensko hrano", pa tudi nekaj takšnih, ki se oglasijo samo pozimi, ko jim poidejo domače zaloge.

Širitve ne načrtujejo, saj, kot pravi Tilen, nimajo tako velike kmetije. Tudi če bi želeli prodajati večjim trgovskim verigam, bi to pomenilo, da jim morajo ponuditi zelenjavo brez vsakršne pikice, kar pa hkrati pomeni škropljenje s pesticidi in gnojenje.

Povsem jim zadoščajo zadovoljne stranke, posebno zadoščenje pa zagotovo daje tudi dejstvo, da vsak dan znova dokazujejo, da še vedno lahko zaupamo ljudem.