Popolnoma običajni ljudje, ki otrokom spreminjajo življenja

Včasih otroci potrebujejo le prijazno besedo ali nasvet, ki jim pomaga, da njihove težave izginejo ali pa postanejo vsaj znosnejše. Nekateri otroci so takšnih besed in nasvetov deležni doma, drugi v šoli ali kje drugje. Vsem tistim, ki so se znašli v slepi ulici in se v nekem trenutku znajdejo v hudi stiski, pa je na voljo več kot tisoč prostovoljcev, ki delujejo v okviru več kot 500 Varnih točk, ki se nahajajo po Sloveniji.

Nesebična pomoč nekomu v stiski Kot je dejala vodja projekta Varne točke Alja Otavnik, so to srčni ljudje, ki se odločijo nesebično pomagati nekomu v stiski in so pripravljeni v to vložiti sebe in svoj čas. "Gre za popolnoma običajne ljudi. Za to ne potrebuješ nobenih posebnih kvalifikacij ali izobrazbe, ampak to preprosto nosiš v sebi in čutiš, da želiš pomagati," pravi Alja, ki vodi tudi izobraževanja za vse tiste, ki se odločijo vključiti v projekt.

To je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu govorijo o tem, kaj varne točke sploh so, kaj se pričakuje od njih in tudi na kakšen način lahko pomagajo otrokom. Drugi del pa je praktični del, kjer prek dejanskih situacij, ki so se v varnih točkah že zgodile, odigrajo igro vlog. "Nekdo je otrok, nekdo varna točka. Poskušamo narediti 'suhi' trening, da dobijo čim več praktičnih in oprijemljivih informacij, kako reagirati, ko otrok pride v varno točko, kako voditi pogovor in kdo so strokovni akterji, ki jih morajo kontaktirati," je pojasnila Alja.

Tako dobijo tiste osnovne in hkrati glavne informacije, kaj narediti, kako otroka pomiriti, kako se z njimi pogovoriti in kako ukrepati.

Brez prostovoljcev projekt ne bi zaživel Ko se otrok znajde v stiski, potrebuje varen kraj, kamor se lahko zateče, umakne in brez t. i. junakov, ki nudijo takšen kraj, bi projekt težko zaživel in bil uspešen.

Prostovoljci se srečujejo tudi z zelo težkimi zgodbami, ki jih lahko osebno prizadenejo. "Nedvomno je najtežje v tistih situacijah, ko si želiš vse narediti za nekega otroka, da ne bi več čutil stiske. Grenak priokus, da nisi naredil dovolj in da otroku ni tako lepo, kot bi želeli, da mu je, ostane in ključno je, da se potem po takšnih težkih posredovanjih pogovorimo. Je pa zagotovo težko," je pojasnila Alja.

Tudi ljubke pozitivne zgodbe Prostovoljci v varnih točkah so tako pripravljeni na vse, a niso vse zgodbe negativne. Velikokrat in predvsem z veseljem rešujejo tudi ljubezenske težave ali šolske naloge. "Imeli smo primer, ko je deček prišel v Varno točko, ker ni vedel, kaj naj svoji punci kupi za rojstni dan in so potem skupaj načrtovali presenečenje. Tako da so tudi zelo ljubke zgodbe, ne samo težke."

Glavni izziv tako prostovoljcev kot nosilcev projekta je, kako spodbuditi in opolnomočiti otroke, da vstopijo v Varno točko in spregovorijo o svoji stiski, je še pojasnila Alja.

Kar ljudi v Varnih točkah loči od drugih, je po mnenju vodje projekta Varne točke predvsem to, da sami vidijo, kako pomembno je to delo in ne potrebujejo nobenega prepričevanja.

"Občutek, da lahko v lokalnem okolju tudi sami pripomorejo k varnostni kulturi in k povezovanju z drugimi ljudmi v mestu. Vsak lahko nekaj prispeva za bolj prijazno in bolj varno mesto," še pravi.

So to le nepomembne malenkosti? In če je ob tem kdo pomislil, da reševanje malenkosti, s katerimi se tudi srečujejo prostovoljci, k ničemur ne pripomore, Alja opozarja, da na prvi pogled majhne stvari niti niso tako majhne.

"Že to, da otrok, ki je morda v življenju prevečkrat naletel na zaprta vrata, dobi nek mehak pristan, kjer ga ljudje z veseljem sprejmejo in ga spodbujajo, je lahko zelo pomembna točka v življenju, ki se ti lahko obrne v popolnoma drugo smer," je poudarila.