Pozitivne spremembe, ki jih prinaša begunska kriza

Evropska begunska kriza ima tudi svoje pozitivne lastnosti. Ena izmed njih sta gotovo povečani dobrodelnost in prostovoljstvo, ki so ga nemudoma pokazali državljani po Evropi. V Avstriji denimo so ljudje za begunce darovali toliko hrane, da je Rdeči križ nima več kam uskladiščiti. Zato so ljudi začeli pozivati, naj raje darujejo denar, ki ga bodo lahko pozneje porabili za to, kar potrebujejo.

Preveč prostovoljcev Tudi v Nemčiji, kjer sicer skoraj ne mine dan, da neonacisti ne bi napadli kakšnega azilnega centra, se je stotine in stotine ljudi javilo kot prostovoljci, da bi pomagali prihajajočim beguncem. "Prej skoraj ni bilo prostovoljcev, zdaj pa želi veliko ljudi pomagati beguncem, od tega, da bi donirali, do tega, da bi se igrali z begunskimi otroki," je za DW dejala predstavnica Rdečega križa v Bonnu. Ocenjuje, da je samo v Bonnu trenutno več kot tisoč prostovoljcev, ki delajo z begunci. Celo toliko je prostovoljcev, da morajo nekateri čakati, da jih pokličejo tedaj, ko jih potrebujejo.

Motivi prostovoljcev so različni, od radovednosti do političnega prepričanja ali osebne zgodovine begunstva.

Spremenjeni predpisi: prosilci za azil lahko delajo Ena od pozitivnih sprememb, ki jih je prinesel val beguncev, je tudi ta, da so v nekaterih državah, denimo v Nemčiji, spremenili predpise o tem, ali lahko prosilci za azil delajo ali ne. V večini evropskih držav prosilec za azil v času odločanja o njegovi prošnji ne sme delati, kar pomeni, da so bili begunci večinoma le na plečih države. Zdaj so v Nemčiji ravno zaradi povečanega števila beguncev spremenili predpise in razen na Bavarskem prosilci lahko delajo tudi v času, ko se procesira njihova prošnja. Kar pa seveda ni lahko, saj v tem času težko najdejo delo.

V Nemčiji so odprli poseben portal, specializiran za iskanje dela za begunce. Delodajalci na portalu objavljajo ponudbe od pomočnikov v kuhinji do celo vodje manjšega jeklarskega obrata. Begunci pa ponujajo svoje znanje. Pri tem ne gre le za nekvalificirane poklice. Ocenjujejo, da je v zadnjem valu beguncev 40 odstotkov ljudi z visoko izobrazbo.

Tako na portalu begunci iščejo tudi delo kot zobozdravniki, zdravniki, arhitekti, biokemiki. "Ne želim živeti brez dela. Želim sam plačevati stroške svojega bivanja," je na strani zapisal pravnik iz Damaska, ki je v Nemčiji pet mesecev in išče kakršnokoli delo.

Prav dejstvo, da je v zadnjem valu beguncev veliko kvalificiranih in visoko izobraženih beguncev, bi v prihodnosti lahko imelo pozitiven učinek tako na odnos, ki ga imajo ljudje do beguncev, kot tudi na delovno okolje v Nemčiji. Že zdaj so v Nemčiji razmišljali, da bi kvalificiranim priseljencem omogočili bivanje tudi v primeru, ko nimajo možnosti za azil, ter tako zapolnili deficite v nekaterih kvalificiranih poklicih. Za uvedbo t. i. modre karte so lobirali tudi delodajalci.

Azilanti niso več zaprti v centre Toda to, da niso več zaprti v azilnih centrih, je na nek način tudi pospešilo integracijo. Vse več je posameznikov, ki v svoje domove sprejemajo begunce. Med njimi so tudi politiki in zvezdniki. Organizirali so celo posebne portale, kjer lahko posamezniki ponudijo svoje domovanje beguncem. Na tak način begunci niso več odrezani od družbe, v katero so prispeli, in imajo več možnosti, da se uspešno integrirajo. Po drugi strani pa družba prepoznava prišleke in se jih nauči sprejemati.

Seveda pa begunci pustijo svoj pečat tudi v družbi. Ena od bojazni, ki so jo večkrat izrekli tudi evropski politiki, je, da se bo za vedno spremenila podoba Evrope kot celine nacionalnih držav. Begunci iz drugih okolij naj bi spremenili podobo Evrope. Ne nazadnje je Slovaška v strahu pred uničenjem svoje nacionalne identitete celo objavila, da bodo sprejemali le begunce krščanske veroizpovedi.

Begunci so bolj inovativni Toda kaj ni prav multikulturnost ena od paradigem, ki jo zagovarjajo sodobne družbene misli? Kulturna različnost, ki naj bi spajala ljudi, se zdi ta hip kot nekaj, kar v netolerantni družbi ne more obstajati. Če pa pogledamo z drugega zornega kota, so begunci kljub vsemu svež veter v evropski družbi. Denimo, raziskava univerze v Oxfordu je pokazala, da so begunci v novem okolju veliko bolj inovativni in iznajdljivi kot ljudje, ki tam živijo. Inovativnost pa je nekaj, kar potrebuje vsaka družba.