"Če nam uspe pred amputacijo rešiti vsaj eno nogo, je veliko"

Sladkorna bolezen tipa 2 je zahrbtna in tiha, saj dolga leta ne povzroča nikakršnih težav. Ko se enkrat spopademo z njo, pa potrebujemo vso pomoč, ki jo lahko dobimo.

Med ljudmi, ki priskočijo na pomoč, je Daniela Truden. Čut za sočloveka je našla v poklicu medicinske sestre, pozneje pa ga je razvijala v vlogi direktorice družinskega podjetja PVR center, ki sladkornim bolnikom pomaga v najhujših primerih, ko bi uradna medicina že dala zeleno luč za amputacijo noge.

Njena glavna naloga je omogočiti bolnikom, da se izognejo amputaciji noge. S pomočjo naprav, katerih učinkovitost je preverjal tudi inštitut za fiziologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, povečajo hitrost prekrvavitve, kar je odločilnega pomena za celjenje diabetičnega stopala.

Rane, ki se celijo zelo počasi Napredovanje periferne arterijske in sladkorne bolezni pri bolnikih zelo pogosto vodi do zapletov v nogah, pogosto celo do nastanka ran, ki se ne celijo oziroma se celijo izjemno počasi. Kronične rane in razkroj podkožnega in mišičnega tkiva pomenijo resno grožnjo za globoke okužbe kostnega tkiva, kar v večini primerov vodi do amputacije. Sindrom diabetičnega stopala je resen zaplet sladkorne bolezni Sindrom diabetičnega stopala je eden izmed najbolj resnih zapletov sladkorne bolezni. Opredeljen je kot razjeda, ki nastane zaradi okvare ožilja, živčevja in kot posledica okužbe.

Pri več manjših poškodbah vsi ti dejavniki vodijo v različno velike kronične razjede na nogah, ki se zelo počasi in slabo celijo, zato so ob napredovanju razjed in gangreni pogosto potrebne amputacije. S pravilno nego bi zelo verjetno lahko preprečili vsaj polovico, če ne kar tri četrtine teh operacij, ki grobo posežejo v bolnikovo samostojnost in način življenja.

V Sloveniji letno izvedejo do 500 amputacij nog Običajno gre najprej za amputacijo manjših prstov ali delov stopala, pri večjih zapletih pa za velike pod- in nadkolenske amputacije. Letno tako v Sloveniji izvedejo okoli 900 manjših amputacij posameznih prstov ter približno od 400 do 500 tako imenovanih velikih amputacij spodnjih okončin pod kolenom ali nad njim.

Pravočasno zdravljenje lahko to prepreči. Najboljši način je rehabilitacija prekrvavitve v nogah, saj ta oskrbi tkiva stopal in goleni s hranili, potrebnimi za obnovo mikroožilja in živčnih vlaken. "Vsak bolnik je spodbuda za nadaljnje delo" "Vsi v PVR centru trdno verjamemo, da je, če nam uspe pred amputacijo rešiti vsaj eno nogo, to veliko. Neizmerno zadovoljstvo, nagrado in spodbudo za nadaljnje delo pa dobimo ob vsakem bolniku, ki mu s terapijo izboljšamo kakovost življenja, zmanjšamo ali odpravimo bolečine in zacelimo rano," je o delu z bolniki še dejala Daniela.