Brez obotavljanja skočila v mrzlo morje in moškemu rešila življenje

Nekaj dni pred novim letom, 27. decembra, okrog 18. ure se je Suzana Mezgec s svojim psom sprehajala na obali Izole. Naenkrat je zaslišala pljusk, kot da bi nekdo skočil ali padel v vodo. Nato je zagledala skupino fantov, ki so z obrežja gledali v morje, in šla pogledat, kaj se dogaja. Ko je prišla bliže, je videla, da želi eden izmed fantov z roko doseči moškega, ki je z glavo, obrnjeno navzdol, plaval na gladini.

Ni razmišljala o tem, ali je živ ali mrtev "Najprej sem videla samo bundo, ker je bilo temno, potem pa sem videla, da gre za moškega, ki je plaval na gladini, vendar ni migal niti z rokami niti z nogami. Prav tako se ni slišalo, da bi požiral vodo. Ležal je notri, kot da bi bil mrtev," je pojasnila Suzana.

Ker fant moškega ni mogel doseči, je skočil v čoln, vendar je bil še vedno predaleč. Takrat mu je Suzana predlagala, da skoči v vodo, vendar je rekel, da ne more. Ker je bilo v nevarnosti človekovo življenje, Suzana ni več razmišljala. Sezula si je superge, slekla jakno in skočila v vodo.

"Nisem niti pogledala, ali je globo ali nizko, samo skočila sem," je pripovedovala. Odplavala je do moškega, ki ni dajal nobenih znakov življenja, vendar v tistem trenutku ni razmišljala o tem, ali je živ ali je mrtev, želela je samo pomagati.

Vsi so samo stali in gledali, kot da so na predstavi Moškega je porinila do čolna, kjer je bil fant, ki ga je prijel za bundo in ga hotel povleči na čoln, vendar ni mogel, ker je bil pretežek. Hitro je odplavala do pomola, kjer ji je neki drug fant pomagal iz vode, nato pa je poiskala vrv, ki se je držala čolna, in ga potegnila bliže, da bi lahko fantu pomagala. Ker je bil moški pretežek, je fant, ki ga je držal, zaklical, naj nekdo pomaga, saj so vsi samo stali in gledali, kot da so na predstavi. Ko je tudi Suzana zakričala, naj nekdo vendarle pomaga, je na pomoč vendarle priskočil gospod, ki je fantu pomagal utapljajočega rešiti iz vode.

Po vsem tem je Suzana odšla domov, da se je preoblekla in posušila, nato pa se je vrnila na obalo, saj jo je zanimalo, ali je moški preživel. Ko je tam vprašala skupino moških, ali je vse v redu z moškim, ki se je utapljal, ji je eden izmed njih odgovoril: "Da, takšni imajo srečo." Ta izjava jo je zelo šokirala, saj se ji ne zdi prav, da bi nekomu privoščili, da se utopi, samo zato, ker je bil pijan.

Šokirala jo je nepripravljenost ljudi, da bi priskočili na pomoč Šokiral in presenetil pa jo je tudi sam odziv ljudi, ki ga je doživela tisti dan. Še danes ne more razumeti, kako so lahko ljudje tako nepripravljeni pomagati. Spomnila se je, da so moškega želeli rešiti s palico, ki so jo iskali po obali, pozabili pa, da s palico človeka ne moreš potegniti iz vode, sploh pa že samo iskanje vzame toliko časa, da se človek lahko že zdavnaj utopi.

"Mislila sem, da bi človeku v stiski vsi priskočili na pomoč, ampak ne. Nihče ni pomagal, razen tisti fant, pa še ta bi rajši videl, da se ne bi zmočil. Saj ni pomembno, ali se zmočiš, saj se potem preoblečeš," je še poudarila Suzana, ki meni, da bi marsikdo rajši videl človeka umreti, kot da bi mu pomagal. "Žalostno."

Takrat se ji za njeno dejanje ni zahvalil nihče, pozneje pa ji je Rdeči križ podelil priznanje za humanost. Tako veliko dejanje, pa tako malo pozornosti smo mu namenili. Tudi to je žalostno in samo upamo lahko, da se bo, če bomo tudi sami potrebovali pomoč, ob nas znašla oseba, kot je Suzana.