Ko smo stopili na pot samostojnosti, so bila naša pričakovanja velika. Kmalu po osamosvojitvi smo dobili svojo valuto, ki je med državljani ves čas uživala veliko zaupanje.
A tudi pot do prve samostojne valute v samostojni državi je bila sistematična. Po tem, ko smo junija leta 1991 zapustili Jugoslavijo, smo še vedno uporabljali skupno jugoslovansko valuto – dinar. Priprave na novo valuto in s tem tudi na finančno samostojnost države so se sicer začele že leta 1990, ko Slovenija zaradi spora z Beogradom ni več prejemala zadostnih količin dinarjev. Vendar pa je bilo potrebno vse do izteka brionskega moratorija počakati z vsemi aktivnostmi pri ustanavljanju nove države.
Lipa, karant, klas ali tolar?
Po preteku moratorija so se priprave nadaljevale. Za ime nove valute je bilo v igri več predlogov, med bolj verjetnimi pa je bilo zaslediti ime lipa, karant, klas in tolar. Zadnji predlog so poslanci v noči na 8. oktober 1991 tudi izglasovali. Bankovci in kovanci seveda še niso bili pripravljeni, zato so po 64 letih dinarje sprva nadomestili boni. Menjalna vrednost dinarjev v bone je bila v razmerju ena proti ena.
Tolar se je poslovil še nepolnoleten
Septembra 1992 so v obtok prvič prišli tolarski bankovci, in sicer za 100, 500 in 1000 tolarjev. Do januarja leta 1993 pa so v obtok postopoma prihajali še preostali bankovci in kovanci. Bankovce so tiskali v Veliki Britaniji, kovance pa kovali na Slovaškem. A tolar ni dočakal polnoletnosti. Z vstopom v EU je namreč vse bolj realna postajala možnost, da tolarje zamenjamo z evri. In res, januarja 2007 smo tako po letih "bojev" z maastrichtskimi kriteriji, ki so bili potrebni za vstop v evroobmočje, tolarje menjali v evre.
Kovač: To je bil zelo uspešen projekt
Pa je tolar upravičil svoje ime? V času, ko smo ga imeli, zagotovo, meni ekonomist Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani. "To je bil zelo uspešen projekt, tako z vidika tehnične izpeljave kot tudi pozneje," je dejal Kovač, ki meni, da je bila ena manjših težav s tolarjem le težava z njegovo tečajno politiko v zadnjih štirih, petih letih, ko je ta premalo prispevala k stabilizaciji inflacije, celoten projekt pa velja za enega boljših ekonomskih projektov po osamosvojitvi.
"Evro je prinesel povsem druge razsežnosti"
Kovač meni, da je zelo težko primerjati trdnost lokalne valute z neko svetovno valuto. Vsekakor pa je bil po njegovem mnenju tolar na lokalni ravni kakovostna valuta: "Evro je prinesel povsem druge razsežnosti, tako z vidika primerjav kot tudi možnosti, ki jih ponuja svetovni trg." Slovenija bi bila v tej valutni krizi po njegovem mnenju bolj ogrožena, če bi še vedno imeli tolar.
Kovač: Brez evra Evropska unija ne more preživeti
Evro je do krize vsekakor upravičil svoj obstoj, meni Kovač, ki ostaja optimist. "Mislim, da bo evro najbrž preživel, ker brez njega Evropska unija ne more preživeti, in mislim, da bi bil to tako velik politični kiks za evropsko skupno državo, ki si ga v tem času ne moremo privoščiti," še dodaja Kovač, ki meni, da evro je in ostaja velik pozitivni projekt Evropske unije.
3
