SiolNET. Posel danes Finance
1,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odlična novica za lastnike registrskih računov. Strošek trgovalnega računa bo bistveno nižji.

1,43

termometer

Ljubljanska borza
Foto: Ana Kovač

Poslanke in poslanci so soglasno podprli avtentično razlago določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Državljani, ki morajo do konca leta odpreti trgovalne račune, bodo to odslej naredili bistveno ceneje.

Po več opozorilih, da nekatere borznoposredniške hiše in banke imetnikom registrskih računov, odprtih pri Klirinško-depotni družbi (KDD), nezakonito zaračunavajo čezmerne stroške prenosa in odpiranja trgovalnih računov, so se zganili tudi poslanke in poslanci državnega zbora.

Ključni poudarki:

- Fizične osebe imajo do konca leta tri možnosti:
1. da premoženje prenesejo na trgovalne račune pri članicah KDD,
2. da se premoženju odpovedo,
3. da ne storijo nič (KDD bo njihov račun prenesla na t. i. sodni depozit).

- Letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem.

- Sedem od 11 ponudnikov ne sledi tem omejitvam.


- Ena od državnih bank je vlagatelju z delnicami v vrednosti 50 evrov zaračunala 24 evrov, ena od borznoposredniški družb pa 37 evrov.

Morda vas zanima še:

-> Kaj Verbičevo združenje svetuje malim delničarjem
-> Ilirika predstavila rešitev za lastnike težko unovčljivih delnic
->
Kaj grozi Petrolu, Gorenju, Savi Re …


S 77 glasovi za in nobenim proti so podprli avtentično razlago določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Zahtevo za razlago je na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) vložila Združena levica (ZL). Z njo so želeli zaščiti okoli 200 tisoč državljanov, ki morajo do konca leta odpreti trgovalne račune, ker se jim računi pri KDD zapirajo. In uspelo jim je.

Kaj to pomeni za lastnike, ki so vrednostne papirje že prenesli na trgovalne račune, in tiste, ki tega še niso storili?

"ATVP je pokazala, da ni odigrala vloge nadzornika borznoposredniških hiš, temveč njihovega zagovornika oziroma sindikata. Trenutno vodstvo ATVP ni več sposobno opravljati svoje funkcije," poudarja vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. "ATVP je pokazala, da ni odigrala vloge nadzornika borznoposredniških hiš, temveč njihovega zagovornika oziroma sindikata. Trenutno vodstvo ATVP ni več sposobno opravljati svoje funkcije," poudarja vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Foto: Matej Leskovšek

Vsi ponudniki trgovalnih računov bodo morali odslej spoštovati omejitev v zakonu in imetnikom registrskih računov zaračunavati le toliko, kolikor znaša zakonsko določeno najvišje nadomestilo za vodenje in vzdrževanje stanja na računu. Četrti odstavek 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ga je državni zbor sprejel septembra lani, so si nekateri ponudniki namreč razlagali po svoje.

Tako so nekatere borznoposredniške hiše in banke upoštevale zakonske omejitve le pri postavkah za vodenje računa in vzdrževanje stanja na računu, hkrati pa zaračunavale visoka nadomestila za različne fiktivne storitve. Ta so mnogokrat lahko presegla vrednost portfelja malih delničarjev.

Septembrska analiza Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je pokazala, da 55 odstotkov vseh ponudnikov trgovalnih računov sistematično krši omejitev iz zakona, zato so tudi v ZPS predlagali sprejetje dodatne oziroma avtentične razlage. Omejitev neposredno kršijo ali pa jo obidejo z zaračunavanjem fiktivnih stroškov. Najcenejši ponudnik tako za odprtje računa in letno upravljanje računa, na katerem so vrednostni papirji v vrednosti 50 evrov, zaračuna 24 centov, najdražji pa kar 37 evrov.

"Če je nekdo lastnik vrednostnih papirjev v vrednosti 50 evrov in jih želi prenesti na trgovalni račun, mu ponudnik za vodenje in vzdrževanje računa ne bo smel zaračunati več kot 25 centov na leto," je jasen vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.

Pri 80 evrov vrednem portfelju letno nadomestilo ne sme presegati štirih evrov, pri dva tisoč evrov vrednem portfelju pa 10 evrov.

Kaj pravi četrti odstavek 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih

Letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu, ki ga vodi član centralne depotne družbe za fizično osebo, ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu. Ta omejitev je del razumnih poslovnih pogojev in se določi v tarifah in cenikih s strani centralne depotne družbe in njenih članov, ki vodijo račune za fizične osebe. Centralna depotna družba lahko v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in upoštevajoč merilo vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računih fizičnih oseb to mejo še zniža. Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.

Avtentična razlaga zakona ne spreminja, zato velja od začetka veljavnosti zakona. Vse ponudbe, ki ne upoštevajo zakonskih omejitev, so torej nezakonite in bodo podvržene odškodninskim zahtevkom.

"Tisti lastniki registrskih računov, ki so že odprli trgovalne račune pri bankah ali borznoposredniških hišah in so bili pri tem oškodovani, so upravičeni do povrnitve preplačanih storitev," pojasnjuje Mesec. To lahko uveljavljajo z individualnimi poravnavami, v skrajnem primeru tudi s kolektivnimi tožbami. Ker gre za razmeroma majhne zneske, bo po Meščevem mnenju smiselno vložiti kolektivno tožbo.

ATVP je po mnenju ZL zakon razlagala v nasprotju z namenom, torej v škodo državljanov in v interesu borznih posrednikov. ATVP je po mnenju ZL zakon razlagala v nasprotju z namenom, torej v škodo državljanov in v interesu borznih posrednikov. Foto: STA

Zahtevo po avtentični razlagi je konec oktobra soglasno podprl že odbor DZ za finance in monetarno politiko. Jeziček na tehtnici je bil usklajen nastop interesnih združenj bank in borznih posrednikov proti avtentični razlagi. Sprejetju avtentične razlage je do konca nasprotovala tudi vlada.

Škandalozna je bila zlasti drža Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki naj bi bila neodvisni nadzorni organ. ATVP je po mnenju ZL zakon razlagala v nasprotju z namenom, torej v škodo državljanov in v interesu borznih posrednikov. Kršitev zakona tako ni preganjala, hkrati pa je najbolj ostro nastopila proti avtentični razlagi.

"Potrditev avtentične razlage določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih ni nič drugega, kar že piše v zakonu," poudarja Kristjan Verbič iz VZMD. "Potrditev avtentične razlage določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih ni nič drugega, kar že piše v zakonu," poudarja Kristjan Verbič iz VZMD. Foto: Matej Povše

Po mnenju predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča bi morala ATVP sankcionirati vse posrednike, ki so določbo kršili. Tudi Mesec je prepričan, da druge izbire nima.

"ATVP je pokazala, da ni odigrala vloge nadzornika borznoposredniških hiš, temveč njihovega zagovornika oziroma sindikata. Trenutno vodstvo ATVP ni več sposobno opravljati svoje funkcije," je sklenil vodja poslanske skupine ZL. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin