Kako lahko mali delničarji pridejo do denarja ob nedavnih prodajah slovenskih podjetij

Privatizacija slovenskih podjetij v državni lasti se sicer odvija počasi, a nekaj na borzi kotirajočih družb je vendarle prodanih. Novega tujega lastnika so tako lani dobili Mercator, Helios in Aerodrom Ljubljana, letos pa bodo po izpolnitvi določenih pogojev novega večinskega lastnika pridobili še Žito, Pivovarna Laško, Pekarna Grosuplje in Alpetour.

Ker so večinski delničarji teh podjetij upravitelji državnega premoženja, imajo mali delničarji pri postopku prodaje zvezane roke. Lahko le nemo opazujejo, koliko bodo iztržili za svoje delnice. A vseeno je končna odločitev v njihovih rokah, pri tem pa morajo upoštevati več vidikov.

Mali delničarji lahko denar na računih pričakujejo šele jeseni V skladu s slovensko zakonodajo mora prevzemnik podati prevzemno ponudbo za celoten delež pod enakimi pogoji. To pomeni, da bodo lahko svoje delnice prodali tudi manjšinski delničarji.

"Prevzemniki trenutno čakajo na soglasje agencije za varstvo konkurence. Po pridobitvi soglasja bodo objavili prevzemno namero in zatem še prevzemno ponudbo. Vlagatelji, ki bodo sprejeli prevzemno ponudbo, lahko denar pričakujejo jeseni," poudarja finančni analitik Domen Granda iz Gorenjske borznoposredniške družbe GBD.

Hrvaška Podravka bo malim delničarjem za Žito ponudila 180,1 evra, nizozemski Heineken za delnico Pivovarne Laško 25,56 evra, nemška Arriva pa za delnico Alpetourja 55 evrov.

Zavrnitev prevzemne ponudbe večinoma nesmiselna Na vprašanje, ali naj mali delničarji sprejmejo ponudbo ali raje čakajo na višjo borzno ceno, vodja oddelka analiz pri družbi Alta Invest Sašo Stanovnik odgovarja, da je zavrnitev prevzemne ponudbe večinoma nesmiselna, so pa seveda izjeme.

"Mali vlagatelji morajo razumeti, da če obstaja velika verjetnost, da bo prevzemna ponudba uspela ali da je posamezen vlagatelj že pridobil večinski delež, ti nimajo več veliko moči uveljaviti svoje volje na skupščinah. Tudi likvidnost take naložbe dodatno upade in je pogosto težko izstopiti iz nje," pojasnjuje Stanovnik. Naslednja priložnost se lahko pojavi šele ob morebitni izstisnitvi malih delničarjev.

Tudi analitik Granda je prepričan, da se bo po samem prevzemu likvidnost delnic prodanih podjetij krepko zmanjšala, podjetje pa bo obvladoval večinski lastnik. "Malim delničarjem zato svetujem, da delnice prodajo na borzi ali sprejmejo prevzemno ponudbo," je jasen Granda. Dodaja, da bi bilo nenavadno, če bi vrednost delnice na borzi dosegla prevzemno ceno. "V tem primeru bi seveda malim delničarjem svetoval takojšnjo prodajo."

Stroškovni vidik ni zanemarljiv Mali delničarji morajo pri odločitvi upoštevati tudi stroškovni vidik, ki je odvisen od stroškov provizij posrednika in velikosti posla, saj se ceniki borznoposredniških družb razlikujejo. Temu pa je treba prišteti še stroške provizij klirinško depotne družbe (KDD) in Ljubljanske borze.

Osnovna provizija za trgovanje na domačem trgu pri družbi Alta je enoodstotna oziroma minimalno 12 evrov na delnico, v primeru prodaje prek elektronskega sistema e-Trading pa 0,55 odstotka oziroma minimalno šest evrov. Provizija z višino posla pada in pri vrednosti posla med 10 tisoč do 20 tisoč evri znaša 0,8 odstotka oziroma 0,52 odstotka prek e-Tradinga.

Obratno pa po Stanovnikovih besedah velja pri sprejemu prevzemne ponudbe. Sprejem prevzemne ponudbe pa znaša po trenutnem ceniku 15 evrov do vrednosti štiri tisoč evrov, 30 evrov do vrednosti 30 tisoč evrov itd. "Po stroškovni logiki je torej pri vrednosti transakcije tisoč evrov bolje prodati na borzi, pri vrednosti deset tisoč evrov pa počakati na sprejem ponudbe. Vendar so do neke mere relativne majhne razlike," pravi Stanovnik.

Po ceniku GBD sprejem prevzemne ponudbe za vrednost delnic do višine pet tisoč evrov znaša 12 evrov, med pet in 10 tisoč evri 15 evrov, med 10 in 30 tisoč evri 27 evrov, za vrednosti nad 50 tisoč evri pa 50 evrov.

Pomemben je tudi časovni vidik Mali vlagatelji pa morajo upoštevati tudi časovni vidik. Cena na borzi se pred objavo prevzemne ponudbe običajno giblje rahlo pod prevzemno ceno. Cena delnice Žita trenutno kotira pri 175,3 evra, prevzemna cena pa znaša 180,1 evra na delnico. Ker je prevzemni postopek dolgotrajen proces morajo vlagatelji relativno dolgo čakati na končno kupnino.

Stanovnik spomni, da je bil ob prodaji Mercatorja večinski delež kupljen v začetku julija, kupnina pa je na račun malih delničarjev priromala šele septembra. "Če nekdo potrebuje denar hitro ali pa je že našel izredno dobro naložbeno priložnost, potem je smiselno prodati na trgu in ne čakati na prevzemno ponudbo. To tudi velja v primeru, da se skuša izogniti neuspešni prevzemni ponudbi oziroma da vlagatelji ocenjujejo, da se lahko pri prevzemanju zalomi (na primer prevzemnik ne dobi dovoljenja regulatorja)," svetuje vodja analiz pri Alti Invest in dodaja, da je v tem primeru predhodna prodaja na trgu v skladu s pregovorom "bolje vrabec v roki kot golob na strehi".

Triodstotni donos v pol leta "Trenutno se cene na borzi gibljejo približno tri odstotke pod prevzemno ceno in tako se vlagateljem, če počakajo na prevzemno ponudbo, ponuja možnost triodstotnega donosa v pol leta. Ocenjujem, da donos spremlja minimalno tveganje, saj ne pričakujem zapletov pri odložnih pogojih. Odločitev o tem, ali je donos zadovoljiv, pa je odvisen od preferenc posameznega vlagatelja," pravi Granda.

Stanovnik še pravi, da je v večini primerov, ko se vlagatelju s prejemom kupnine ne mudi, bolje počakati na prevzemno ponudbo. Še toliko bolj v primerih, ko se obeta prevzemni boj. Tega sicer v omenjenih primerih ne bo, ker je večinski delež že prodan. "Vse je torej odvisno od potencialnega diskonta na prevzemno ceno in časovne komponente," še sklene Stanovnik.