SiolNET. Posel danes Finance
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj si izvozniki in investitorji lahko obetate od padanja evra

1

termometer

Evro je v preteklem letu proti ameriškem dolarju izgubil 25 odstotkov vrednosti. Je tako močan padajoč trend vzdržen? Kaj to pomeni za naše izvoznike in investitorje?

Šibek evro Velika finančna kriza, kot jo mnogi imenujejo, je države evroobmočja močno prizadela. Veliko bolj kot recimo ZDA in države v razvoju, ki so že leta 2009 prešle nazaj v pozitivno gospodarsko rast. Evropa se je spopadala predvsem s težavo bančnega sistema, ki je pred krizo prehitro rasel in postal preprosto prevelik – podjetja so se pri bankah preveč zadolževala in v krizi niso mogla vračati dolgov. Posledično so banke naredile ogromne izgube (enega najlepših primerov smo imeli prav v Sloveniji), kar pa je pripeljalo do tega, da banke že lep čas niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

ECB ukrepa Ker je dostopnost sredstev omejena, je Evropska centralna banka prisiljena (ECB) v dodatne ukrepe, ne samo nižanje obrestnih mer, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. V trenutnih razmerah nizke obrestne mere niso dovolj, zato so se na ECB odločili, da bodo začeli odkupovati državne obveznice na sekundarnem trgu, kar naj bi povzročilo rast cen finančnih naložb, znižanje vrednosti valute in posledično višjo gospodarsko rast.

Prvi dve posledici se že poznata, evropske delniške in obvezniške naložbe so v zadnjih mesecih dosegle zelo visoko rast cen, vrednost evra pa je močneje upadla prav zaradi prepričanja, da bo ukrep ECB razvrednotil vrednost evra proti drugim valutam.

Na padec evra je dodatno vplivala tudi ponovna zaostritev v pogajanjih med Trojko in Grčijo. Dodatno tveganje potencialnih zapletov oz. izstopa Grčije iz evroobmočja je povzročilo padec evra tudi leta 2011, ko je evro proti dolarju izgubil 20 odstotkov vrednosti, pozneje je izgubljeno pridobil nazaj.

Močan dolar Na padec vrednosti evra proti ameriškem dolarju pa ni vplivala samo šibkost evra, ampak tudi moč dolarja. ZDA imajo v zadnjih letih izmed razvitih držav eno najstabilnejših gospodarskih rasti, kar pomeni, da ni več razloga za ohlapno monetarno politiko ameriškega Feda (ameriška centralna banka). Prav zaradi pričakovanj dviga temeljne obrestne mere je povpraševanje po dolarjih visoko, kar povzroča njegovo rast.

Višje obrestne mere pomenijo tudi višje donose na državnih obveznicah, ki so v ZDA trenutno okoli dva odstotka, v Nemčiji pa recimo 0,3 odstotka. Če ste investitor (pokojninski sklad, obvezniški sklad ipd.), ki želi alternativo za nizke obrestne mere v EU, je očitna izbira prav ZDA, ki ponuja višje zahtevane donose s celo nižjim posojilnim tveganjem. Masovni pretok sredstev v ameriške dolarje seveda pomeni rast vrednosti valute.

Pozitivni učinki tudi v Sloveniji Izvozniki v ZDA si že manejo roke. To so potrdile tudi borze, saj so cene delnic nemških izvoznikov v zadnjih mesecih močno narasle, nekatere za več kot 30 odstotkov. Višji dobički nemških izvoznikov bodo prinesli pozitivne učinke tudi v Sloveniji, kjer se bo izvoz v naslednjih četrtletjih verjetno povišal.

Evropski investitorji v zadnjem letu dosegli 27-odstotni donos Ker je vrednost dolarja toliko narasla, so vsi evropski investitorji, ki so imeli sredstva naložena na ameriških borzah ali obveznicah, naredili lep donos, ne samo zaradi rasti borz, ampak tudi zaradi rasti vrednosti valute. Iskanje višjih obresti v ZDA se je tako dvojno poplačalo, z višjimi obrestmi in rastjo dolarja.

Ameriška borza je v preteklih 12 mesecih narasla za 13 odstotkov, če pa temu prištejemo še rast dolarja, so evropski investitorji v zadnjem letu dosegli kar 27-odstotni donos.

Ne pričakujte nadaljevanja močnega padanja evra Staviti na to, da se bo nadaljeval trend močnega padanja evra tudi v prihodnje, ni najbolj smiselno zaradi več razlogov. Prvi je ta, da je evro proti dolarju že izgubil ogromno in je glede na pariteto kupne moči že podcenjen.

Valute lahko vrednotimo tudi na način primerjave cen v različnih državah. Eden dobrih primerov je indeks Big Mac, ki ga preračunavajo v angleškem The Economistu. Indeks Big Mac temelji na primerjavi cen popularnega hamburgerja po svetu – po teoriji bi morala biti cena hamburgerja enaka vsepovsod po svetu, če ceno prilagodimo glede na kupno moč. Če na primer v ZDA en hamburger stane dva dolarja, pri nas pa 1,5 evra, bi razmerje med evrom in dolarjem moralo biti 1,33. To je poenostavljen primer, ampak na takšen način lahko okvirno ocenimo, ali je trenutna vrednost valut precenjena ali podcenjena.

Evro podcenjen? Če ugotovimo, da je valuta podcenjena, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje proti precenjeni valuti vrednost pridobila. Trenutno stanje na evru odraža prav takšen primer –glede na primerjavo cen bi moralo biti razmerje med evrom in dolarjem pri 1,35, kar pomeni, da je evro podcenjen.

Valuta ne more biti dolgo podcenjena Vendar to še ne pomeni, da bo evro takoj začel rasti, saj na vrednost valute vpliva veliko več dejavnikov (in ne samo relativne cene). Vrednost valute se okoli te teoretične vrednosti na dolgi rok – to ponavadi traja nekaj mesecev ali celo tudi nekaj let – približa k tej vrednosti. Dodatno pa ta teoretična vrednost deluje kot magnet, saj vrednost valute na trgu ne more dlje časa ostati preveč daleč stran (da je valuta dolgo precenjena ali podcenjena).

Trgovinska bilanca na strani evra Dodatno pa na valutne trge vpliva tudi trgovinska bilanca. Ta bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada za evroobmočje leta 2015 v presežku za približno 250 milijard evrov, za ZDA pa v primanjkljaju za okoli 480 milijard dolarjev. To pomeni, da bo svet v povprečju kupoval evre in prodajal dolarje, kar bo višalo vrednost evra v primerjavi z dolarjem.

Staviti na to, da bo vrednost evra še naprej močno upadala na daljši rok, ni najboljša odločitev, saj verjetnost ni na vaši strani. Če ste investitor, je smiselno malce zmanjšati vašo izpostavljenost do dolarskih naložb, če ste izvoznik, pa razmislite o zavarovanju na valutnih trgih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin