Torek, 8. 5. 2018, 4.03
5 let, 11 mesecev
Zavarovalnice v lov za naropanim premoženjem v SKB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,99
9
Več kot 12 let po največjem ropu v zgodovini Slovenije, v katerem so čez noč izpraznili več kot 400 sefov, organi pregona še vedno niso našli 32 milijonov evrov vrednega plena. Zdaj je ena od zavarovalnic začela lov za premoženjem obsojenih roparjev.
Dejan Vidmar in Sašo Nose, ki sta bila leta 2014 zaradi odmevnega ropa sefov SKB v Ljubljani obsojena na 14 let zaporne kazni, bi morala plačati tudi 1,4 milijona evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Povrniti bi morala tudi nastalo škodo zavarovalnicama Triglav (1,6 milijona evrov) in Maribor (8 milijonov evrov), ki sta oškodovancem izplačali dokazano škodo.
A kot kaže naše preverjanje, bodo škodo težko izterjali tako država kot zavarovalnice.
Dve manjši kletni stanovanji v več kot 200 let stari stavbi na Emonski cesti v Ljubljani in solastniški deleži v pokritih garažah na Vojkovi cesti. To je po dostopnih podatkih še edino vrednejše premoženje v rokah Vidmarja in Noseta.
Četudi bi jim uspelo zarubiti nepremičnine, ki jih Geodetska uprava RS (Gurs) ocenjuje na nekaj več kot 100 tisoč evrov, še zdaleč ne bodo mogli poplačati škode iz ropa banke SKB. Poleg tega sta jim roparja na poti do izterjave postavila ovire.
Prizorišče ropa sefov SKB banke v Ljubljani
Nepremičnine zaščitil, ko je bil v priporu
Dejan Vidmar je namreč na svoje nepremičnine leta 2013 vpisal zemljiški dolg, ki velja do odpoklica in je upnikom preprečeval njihov zaseg in prodajo.
Gre za institut, ki so ga pred časom toženi in zadolženi posamezniki uporabljali kot ugodno in poceni zaščito premoženja pred upniki, zaradi česar ga je država pozneje prepovedala.
Vpis zemljiškega dolga se je po naših informacijah zgodil jeseni 2013, torej v času, ko je Vidmar že več kot leto dni in pol sedel v priporu. Kdo mu je pomagal in v njegovem imenu zaščitil nepremičnine pred upniki, ni znano.
Med sojenjem zaradi ropa SKB pa je prišlo na dan, da naj bi Vidmar kar iz pripora poskušal vplivati na priče in naročal znancem, naj mu uredijo alibi, v kar naj bi bil vpleten tudi njegov odvetnik Dejan Marković. Zaradi tega je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) leta 2015 proti petim osebam vložil kazensko ovadbo. Ali mu je katera od njih pomagala pri skrivanju premoženja, ni znano.
Triglav zahteva 1,6 milijona evrov
Zdaj se je Zavarovalnica Triglav, ki od obsojenih roparjev terja 1,6 milijona evrov, obrnila na sodišče in zahtevala razkritje domnevno lažnega vpisa zemljiškega dolga. To ji omogoča sprememba zakonodaje iz leta 2014.
Izpodbijanje zemljiškega dolga se dogaja po naslednjem postopku:
- sodišče na predlog upnika javno pozove imetnika zemljiškega pisma, naj se razkrije,
- če tega ne stori v treh mesecih, se samodejno šteje, da gre za lažni vpis in da je pismo v rokah dolžnika oziroma lastnika nepremičnine,
- s tem zemljiški dolg postane ničen.
Če se na javni poziv sodišča nihče ne bo javil, se bo torej zgodila njegova razveljavitev, upniki pa bodo lahko nadaljevali izvršbo in zaseg nepremičnin.
Skrito premoženje v tujini
Tudi če bodo v Zavarovalnici Triglav uspešni, bo njihov izkupiček v primerjavi z vsem zahtevkom neznaten. Tega se očitno zavedajo tudi v naši največji zavarovalnici.
Podrobnosti o postopkih in njihovem poteku nam zaradi zaupnosti niso mogli razkriti. Pojasnili so le, da kot dober gospodar ravnajo v skladu z razpoložljivimi zakonskimi možnostmi ter poizvedujejo za premoženjem dolžnikov in sodno zavarujejo svoje terjatve.
"Lahko pa povemo, da so takšni primeri izterjav izjemno zahtevni, ker so povzročitelji mnogokrat brez izkazanega premoženja v razpoložljivih evidencah, morebiti s skritim premoženjem v tujini, tudi tuji državljani, na prestajanjih zaporne kazni ..." so pojasnili v Zavarovalnici Triglav, ko smo jih spraševali o tem, koliko škode jim je uspelo izterjati od obsojenih za rope finančnih inštitucij.
V Zavarovalnici Maribor (danes Sava) so se medtem pri ropu SKB izognili izgubi, saj so imeli sklenjeno pozavarovanje pri največji evropski zavarovalnici AXA. "Vse premije in posledično škode ter izterjava so tako v domeni skupine AXA," so povedali v Zavarovalnici Sava.
Dejan Vidmar je lastnik dveh manjših stanovanj na Emonski cesti v Ljubljani
Skozi podjetja so se pretakali milijoni evrov
Tudi podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu, kažejo, da sta obsojena za rop SKB v preteklosti razpolagala z mnogo večjim obsegom premoženja. Skozi več kot dvesto podjetij, povezanih z Vidmarjem in Nosetom, se je v petih letih prelilo več milijonov evrov.
Nekaj let po ropu so jih začeli ustanavljati bližnji sorodniki in partnerji Vidmarja in Noseta. Del teh podjetij je bil tarča finančne preiskave Vidmarja in njegove zdaj že pokojne partnerice Zorice Škrbić, ki je od leta 2009 naprej odprla več kot sto podjetij.
Po naših informacijah je preiskava ugotovila gotovinske pologe neznanega izvora, nakazila iz tujine, prenakazila med osebnimi računi in računi slamnatih podjetij ter nakupe številnih stanovanj v prestolnici.
Podjetje Metier ima že dalj časa blokirane račune in ne posluje.
V tej mreži je bilo ključno podjetje Metier, ki ga je Vidmar na domačem naslovu ustanovil leta 2006, le pol leta po ropu. Samo pri tem podjetju so organi pregona v finančni preiskavi odkrili za najmanj 800 tisoč evrov sumljivih transakcij. Način delovanja podjetja Metier naj bi bila znana tehnika pranja denarja, ki naj bi izviral iz kaznivih dejanj.
Po bolj ali manj enakem vzorcu so delovala tudi druga podjetja, ki so bila povezana z obsojenima za rop v SKB banki.
Posamezno podjetje je nekaj tednov po ustanovitvi prešlo v roke enega ali več državljanov nekdanje Jugoslavije, za njimi pa so v nekaj letih izginile vse sledi. Domala vsa podjetja so po zamenjavi lastnika uradno ustvarjala malo ali nič prihodkov.
Pri SKB odprl poslovni račun
Po podatkih organov pregona je Vidmar, ki se je v primežu policistov znašel tudi zaradi preprodaje mamil, domnevno legalizacijo denarja začel nemudoma po ropu. Že junija 2006 je namreč pri SKB banki odprl poslovni račun, v obdobju štirih let pa še 11 računov pri drugih bankah.
Nato naj bi postopoma, z gotovinskimi pologi, prenakazili s svojega osebnega računa in poslovnimi računi podjetja ter nakazili iz tujine prenašal domnevno nezakonito dobljeno premoženje. V istem obdobju se je njegovo dekle začelo ukvarjati z ustanavljanjem in prodajo podjetij.
Leta 2007 je Vidmar prek Metierja v Ljubljani kupil poslovni prostor in več stanovanj v Savskem kamnu za Bežigradom. Kot zanimivost: prepise lastništva je urejal že omenjeni odvetnik Dejan Marković, nekdanji član skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, ki je nato Vidmarja tudi zastopal v sodnem procesu.
Gotovinski pologi
Organi so na Vidmarjevo delovanje postali pozorni šele nekaj let pozneje. Leta 2010 je tako urad za preprečevanje pranja denarja obvestil policijo o sumu storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve. Na osebnem računu Vidmarja in računih njegovega podjetja Metier so zaznali velik obseg gotovinskega poslovanja.
Po poznejšem davčnem pregledu se je izkazalo, da se podjetje Metier sploh ni ukvarjalo z nobeno dejavnostjo, ves promet na poslovnih računih pa so bili pologi gotovine, ki so bili formalno opredeljeni kot "posojilo".
9