V času krize so gradbena podjetja najprej odpuščala tuje delavce

Med več kot 74.000 tujimi delavci jih je največ iz BiH in največ v gradbeništvu. In prav v tej dejavnosti inšpektorji za delo beležijo največ kršitev.

V dveh letih se je število delovnih dovoljenj znižalo za 16.000

Oktobra letos je bilo izdanih 74.892 veljavnih delovnih dovoljenj za tujce, od tega največ v gradbeništvu 28.952. Največ delovnih dovoljenj je Slovenija izdala državljanom Bosne in Hercegovine (38.516), Hrvaške (8679) ter Makedonije (6546).

"V primerjavi z oktobrom 2008, ko se je začela kriza, se je število delovnih dovoljenj znižalo za 15.857, kar pomeni, da so gradbena podjetja v času krize v prvi vrsti odpuščala delavce migrante, ki niso imeli osebnega delovnega dovoljenja," je poudaril Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

"Potrebno bi bilo izboljšati bivalne pogoje"

Ker se je obseg del v gradbeništvu zaradi krize skoraj prepolovil, bo po oceni sindikalistov v naslednjem letu ostalo brez dela več tisoč gradbenih delavcev. Opozarjajo pa tudi na potrebo po izboljšanju bivalnih pogojev tujih delavcev v Sloveniji.

Da tuji delavci pri nas zaživijo človeka dostojno življenje, je po mnenju Lukiča potrebno čim prej sprejeti uredbo o minimalnih bivalnih pogojih za tujce, katere podlaga bo nov zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki ga bo vlada predstavila do konca leta.

"Začeti moramo izvajati Konvencijo ZN o pravicah delavcev migrantov" Prav tako se mora po njegovih besedah čim prej podpisati in tudi izvajati Konvencija ZN o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki je bila sprejeta v ZN na današnji dan pred 20 leti, a je do sedaj ni podpisala niti ena evropska država, med njimi tudi Slovenija.

Lukič se je zavzel še za čim prejšnjo ratifikacijo sprememb Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH, ki sta ga v petek podpisala ministra za delo obeh držav. Sporazum omogoča delavcem migrantom brez stalnega bivališča v Sloveniji uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in tudi vstop v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sindikalisti predlagajo spremembo zakonodaje Poostriti se morajo pogoji za ustanavljanje novih gospodarskih subjektov, razširiti pa se morajo tudi delo in pristojnosti inšpekcijskih služb. Sindikalisti predlagajo še razmislek o spremembi zakonodaje, po kateri bi bila odločba inšpektorja tudi izvršilni naslov.

Z vidika nadzora dela tujcev z republiškega inšpektorata za delo pojasnjujejo, da se temeljni delovnopravni predpis zakon o delovnih razmerjih uporablja za vsa delovna razmerja med delodajalci s sedežem v Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci.

Enaki pred zakonom

"Tuji delavci so tako v smislu zakona, ob predpostavki, da izpolnijo z ostalimi predpisi določene pogoje za zaposlitev, v Sloveniji povsem izenačeni z domačimi delavci," je poudaril glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar.

V zvezi s predpisi, ki se neposredno nanašajo na delo in zaposlovanje tujcev, je inšpektorat za delo pristojen za nadzor zakonov o zaposlovanju in delu tujcev ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Lani je bilo ugotovljenih 6013 kršitev V letu 2009 so inšpektorji za delo opravili 9965 inšpekcijskih nadzorov, ugotovili 6013 kršitev ter izrekli 5199 ukrepov, od tega 1769 ureditvenih odločb, 207 odločb o prepovedi opravljanja delovnega procesa oz. uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, 2239 plačilnih nalogov in 984 odločb o prekršku.

Največ kršitev v gradbeništvu

Brezovar je še omenil, da inšpektorji za delo izvajajo tudi številne dejavnosti, namenjene odkrivanju in preprečevanju zlorab pri zaposlovanju in delu tujcev. Posebna pozornost je že vrsto let posvečena dejavnosti gradbeništva, kjer že nekaj let beležijo največ kršitev.

SDS poziva vlado k ukrepanju Tudi v strokovnem svetu SDS ob mednarodnem dnevu migrantov opozarjajo na ekonomske migrante, ki v Slovenijo prihajajo predvsem v želji po poštenem plačilu za svoje delo, a ostajajo večinoma razočarani in s kupom praznih obljub.

Zato pozivajo vlado, da nemudoma poskrbi, da bo takšne zlorabe in teptanje človekovega dostojanstva, kot se je zgodilo v primeru Vegrad, "preprečila in dokazala, da obljube o delovanju pravne in socialne države niso le prazne besede, izrečene z namenom, da se opere slaba vest".