SiolNET. Posel danes Novice
7,04

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Utapljali se bomo v iztrebkih in plačevali višje položnice #video

7,04

termometer

Simon Zajc
Vse oči so zdaj uprte v državo in ministra za okolje Simona Zajca, od katerega pričakujejo takojšnje ukrepanje, preden bo prepozno. Foto: STA

Zakaj bi lahko že v začetku prihodnjega leta prišlo do množičnih podražitev položnic za ravnanje z odpadki? Ali imajo na ministrstvu za okolje pripravljen rezervni načrt, kaj narediti z deset tisoči ton komunalnega blata, ki bo ostajalo na dvoriščih čistilnih naprav?

Po tem, ko se je madžarska vlada Viktorja Orbana odločila zapreti svoje meje za uvoz komunalnega blata, se je Slovenija znašla v velikih težavah. Naša država namreč trenutno izvozi 70 tisoč ton blata na leto, največ na Madžarsko. Kaj bo storila po zaprtju meje, še vedno ni jasno.

Razmere bi lahko že v kratkem postale kritične. Večini komunalnih podjetij se konec leta iztečejo pogodbe za odvoz blata, ki jih imajo sklenjene z dvema največjima prevzemnikoma – družbama Saubermacher in Surovina. Četudi imajo podjetja veljavne pogodbe sklenjene do srede prihodnjega leta, se zavedajo, da jim to ob kaosu na trgu ne bo dosti pomagalo.

Po besedah naših sogovornikov bo skoraj nemogoče skleniti nove pogodbe, vsaj ne pod dozdajšnjimi pogoji. Če v komunalnih podjetjih ne bodo želeli sami do nadaljnjega skladiščiti blata, pa bodo morali za njegov odvoz plačevati bistveno več. Strošek bodo nato prevalili na končne uporabnike.

viktor orban Novice Viktor Orban zapira meje za slovensko blato

Evropske države zapirajo vrata

Že pred časom smo na Siol.net razkrili, da je jeseni na Madžarskem izbruhnila afera glede domnevno problematičnih odlagališč in predelovalnic. Tamkajšnja javnost je izvedela, da je Madžarska postala evropsko stranišče. V javnosti so krožile fotografije kolon tovornjakov, polnih blata, ki ga odlagajo na najmanj dveh lokacijah blizu Budimpešte.

Viktor Orban je zaprl meje za tuje odpadno blato. Viktor Orban je zaprl meje za tuje odpadno blato. Foto: Reuters Kmalu zatem je Orbanova vlada napovedala prepoved za nekatere donosnega posla in postopno omejevanje izdanih dovoljenj. S tem resnih težav ni povzročila le podjetjem iz Slovenije, ampak tudi iz Italije in Hrvaške, ki so na Madžarsko vozila ogromne količine odpadnega blata.

V Italiji in na Poljskem so namreč vrata za tuje komunalno blato že zaprta. Podobno se obeta v Avstriji, kjer imajo veliko sežigalnic odpadkov, vendar so se zaradi prevelikega pritiska iz tujine povečali stroški njihovega prevzema. Avstrijska država jih je že pozvala, naj znižajo cene ali pa bodo omejili dovoljenja za uvoz odpadkov.

Dušan Olaj. Posel danes Kitajci našli novo tarčo v Sloveniji

Komunalna podjetja: storitve bodo dražje

V Saubermacherju, našem največjem prevzemniku odpadnega blata, poudarjajo, da se v zadnjih mesecih aktivno ukvarjajo s to problematiko. Še vedno upajo na pozitivne novice z Madžarske, saj so vložili tri vloge za pridobitev dovoljenja za uvoz blata, na odgovor pa še čakajo.

"Za zdaj zadeve še obvladujemo, saj imamo še vedno eno veljavno izvozno dovoljenje za izvoz blata na Madžarsko. Vsekakor pa zmanjšujemo količine na vhodu, saj se ne prijavljamo na nove razpise za prevzem blata iz čistilnih naprav. To pa hkrati pomeni, da povzročitelji odpadnega blata nimajo rešitve za prevzem, saj se tudi druga podjetja ne prijavljajo na te razpise," je pojasnil direktor Andrej Gomboši.

komunalna naprava Foto: STA

Da bodo imeli težave, se zavedajo tudi v Energetiki Maribor, kjer imajo pogodbo s Surovino veljavno do marca, zdaj pa z javnim razpisom iščejo novega odstranjevalca odpadnega blata. "Glede na trenutno stanje na trgu, opravljene razgovore, analize in iskanje rešitev smo prepričani, da bodo storitve odstranjevanja blata tako za nas kot za končnega uporabnika dražje, kot so bile do zdaj," so potrdili predvidene podražitve. "V primeru, da bi prišlo do podražitve prevzema blata, se bo to odražalo tudi na ceni storitev," so povedali tudi v Komunalnem podjetju Velenje.

Tudi v Komunali Novo mesto ugotavljajo, da za zdaj nimajo težav, a se zavedajo, da se lahko to čez noč spremeni. "Pogodbo o prevzemu imamo veljavno do decembra leta 2020 in če ne bo prišlo do kakšnih zapletov oziroma nepredvidenih okoliščin, bo cena prevzema do takrat ostala nespremenjena kar pomeni, da iz tega naslova do podražitve naših storitev ne bo prišlo. Je pa na tem mestu legitimna bojazen, da bo do dviga cen prišlo, a je v tem trenutku nemogoče ugibati v kolikšni meri," je povedal Simon Lukšič, vodja sektorja za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

"Cene so se več kot podvojile"

"Tudi v našem podjetju se soočamo s problematiko odpadnega blata, saj od letošnjega oktobra prihaja do zastojev pri prevzemu  dehidriranega blata, tudi količine so manjše. Na lokaciji Centralne čistilne naprave Kranj nimamo možnosti skladiščenja blata," so pojasnili v Komunali Kranj.

"Rok veljavnosti ponudb prevzemnikov dehidriranega blata je 14 dni oziroma največ mesec dni, za prevzem blata za daljše obdobje se ne želijo zavezati. Cena prevzema blata je od oktobra 2019 podvojena. Glede na nadaljevanje zapletov pričakujemo, da bo cena prevzema blata v naslednjem letu 2,5 krat višja od cene v letu 2019. Letno proizvedemo 3500 ton dehidriranega blata," so dodali.

Podražitvam se bodo, vsaj na kratki rok, izognili v redkih večjih komunalnih podjetjih, ki imajo zagotovljene druge rešitve. V družbi Vodovod Kanalizacija Celje na primer odpadno blato prepustijo Toplarni Celje, kjer ga sežigajo in proizvajajo toplotno in električno energijo.

Prispevek Planeta o problematiki komunalnega blata:

Imre Balogh intervju Posel danes Nekdanji šef slabe banke ima novo službo v Sloveniji

Minister Zajc: Še preverjamo, kam z blatom

Vse oči so zdaj uprte v državo in ministra za okolje Simona Zajca, od katerega pričakujejo takojšnje ukrepanje, preden bo prepozno. Zajc se je že oktobra srečal z madžarskim kolegom, vendar je od njega prejel zgolj pojasnila o tem, zakaj so se odločili prepovedati uvoz blata.

Zato so se na ministrstvu lotili iskanja možnih rešitev. Upajo, da bodo začasno našli kakšno drugo evropsko državo, ki bo pripravljena prevzemati blato. Trenutno preverjajo potencialne proste zmogljivosti za sprejem odpadnega blata in ceno, je včeraj v državnem zboru pojasnil Zajc.

Toda alternative v soseščini ni, zato bi morala slovenska podjetja odpadno blato voziti v zahodne ali severne evropske države, kjer imajo dovolj infrastrukture za njegov prevzem in obdelavo. "Treba se bo zavedati, kaj bo pomenilo za stroške, če na primer najdemo zmogljivosti na severu Francije. Ti stroški se bodo na koncu poznali na položnicah," je posvaril.

"Vemo, kdo so ustanoviteljice čistilnih naprav. To so župani, občine, oni so zahtevali, da se gre v najcenejšo možno različico, ker je to najbolj ugodno za občane. Zdaj se je seveda to izkazalo za strel v koleno, ker se bodo pa te položnice zaradi takšnih odločitev, takrat seveda razumnih, povišale."

Franc Rosec, poslanec SDS v državnem zboru

"Potrebujemo začasno zbirališče"

Medtem ko pogovori z državami še niso obrodili sadov, bi bila na kratek rok rešitev začasno zbirališče, kamor bi iz urbanih središč odvažali tovrstne odpadke.

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Foto: STA "Začasno zbirališče je nujno potrebno, saj bo drugače odpadno blato ostajalo v čistilnih napravah. Ne bo enostavno, saj bo treba paziti, da bo zbirališče na državnem zemljišču, a hkrati ne na vodovarstvenem območju ali preblizu ljudem," je poudaril Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

"Že res, da gre za tržno dejavnost, toda trg ne deluje več. Zato mora posredovati država, da se ljudje ne bodo utopili v lastnih iztrebkih," je Zupanc komentiral večmesečno izgovarjanje ministra Zajca, da se država ne sme neposredno vmešavati v to področje. "Gre za vprašanje, ki presega ministra za okolje, s tem bi se morala ukvarjati celotna vlada," je dodal.

Saša Arsenovič Posel danes Vegrad je poslal v stečaj, zdaj je v vrhu mariborske komunale

Minister bi v dveh letih zgradil objekt za sežig

Dolgoročna rešitev težave bi bila samozadostnost pri ravnanju z odpadnim blatom. Zajc upa, da bomo "doma sposobni poskrbeti za vsaj 80 odstotkov blata, da različni pretresi v tujini ne bi pomenili, da klone celoten sistem".

Minister si želi, da bi v približno dveh letih vzpostavili učinkovit sistem. To bi pomenilo tako domačo možnost sušenja, da se lahko blato pripravi na sosežig ali na izvoz, kot tudi objekt za sežig v Sloveniji. "V interesu in načrtu Slovenije je samozadostnost na področju surovin. Ministrstvo za okolje načrtuje več rešitev za področje blata iz čistilnih naprav, med drugim (in v skladu z veljavnim operativnim programom) tudi izgradnjo toplotne naprave za monosežig blata čistilnih naprav in odlagalnih kapacitet za odlaganje ostankov te predelave (pepela)," so pojasnili na ministrstvu.

Tudi v komunalnih podjetjih so enakega mnenja. "Želimo si, da se to področje na državnem nivoju ustrezno uredi, da komunalna podjetje ne bomo imela težav z oddajo blata in da tudi cena pride v normalne okvirje. Konec koncev je blato lahko uporabno v številne namene (energent, gnojilo, itd…), le strateško se je treba problema lotiti in poiskati ustrezne rešitve," je povedal Simon Lukšič iz Komunale Novo mesto. 

Toda ministrstvo pri načrtovanju infrastrukture za končno obdelavo odpadnega blata dlje od idej ni prišlo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin