SiolNET. Posel danes Novice
3,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger
ANALIZA

Tri fronte v Luki Koper

3,43

termometer

Pred nami so vroči dnevi v Kopru, kjer se bosta v prihodnjem mesecu razpletali dve v politično-gospodarskem smislu veliki zgodbi.

Medtem ko več tisoč zaposlenih v Cimosu zaskrbljeno čaka, ali bo družba dobila novega lastnika, ki bi ji zagotovil dolgoročno preživetje, je pozornost lokalne politike in javnosti usmerjena čez cesto – v Luko Koper. Čeprav zaposleni v tej družbi še zdaleč nimajo enakih skrbi kot tisti iz Cimosa, je Obala na nogah. Slovenski državni holding (SDH), upravljavec večinskega deleža države v Luki Koper, se je namreč odločil za predčasno menjavo treh članov nadzornega sveta družbe.


Predlagani nadzornik Luke Koper: Nisem proti drugemu tiru, a Luko čaka veliko dela


Hrup, ki ga v zadnjih tednih ustvarjajo na Obali, zamegljuje dejstvo, da je zgodba o Luki Koper v resnici sestavljena iz treh front: obvladovanja družbe, ki do leta 2020 načrtuje za 300 milijonov evrov investicij, drugega tira Divača-Koper, za katerega najglasneje navijajo prav v Luki Koper, in odnosov v trikotniku Luka Koper - Mestna občina Koper - Slovenske železnice.

SDH je predčasno zamenjal tri člane nadzornega sveta Luke Koper. SDH je predčasno zamenjal tri člane nadzornega sveta Luke Koper.

Prva fronta: kdo bo bdel nad investicijami

Prva, trenutno najbolj aktualna fronta je obvladovanje Luke Koper. Ni skrivnost, da imajo v Kopru že dobro desetletje težave z razumevanjem dejstva, da je večinska lastnica Luke država. V tem tiči tudi razlog številnih nesoglasij, ki so nastala v tem času. Naštejmo jih le nekaj: 

  • Leta 2008 so v Kopru glasno nasprotovali pretvorbi prednostnih delnic države v navadne. 
  • V letih 2010 in 2011 so bili na okopih zaradi načrtov države o vključitvi Luke Koper v logistični holding. 
  • Leta 2013 so predstavniki zaposlenih in občine v nadzornem svetu Luke Koper ob zgražanju države za predsednika uprave imenovali Gašparja Gašparja Mišiča, pred tem državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek in pozneje direktorja Komunale Koper.

Država ima v devetčlanskem nadzornem svetu Luke Koper pet svojih predstavnikov. V SDH nameravajo zamenjati tri: Alenko Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy in Andreja Šercerja. Kot uradni razlog za zamenjavo nadzornikov so navedli, da je pred Luko Koper poslovno, zlasti razvojno zahtevno obdobje, zato želi država imeti na tem položaju bolj kompetentne predstavnike. V družbi namreč do leta 2020 načrtujejo za okoli 300 milijonov evrov investicij. 

Prav tu se verjetno skriva bistvo zgodbe. Luške investicije – med njimi ni drugega tira  – bodo v prihodnjih letih eden največjih infrastrukturnih projektov v državi. Gre za kolač, ki poganja pomemben del lokalne ekonomije, zato v Kopru ne želijo prepustiti nadzora nad njim. Težava je, da v Luki pri uresničevanju investicijskih načrtov po ugotovitvah analitikov NLB že nekaj let zaostajajo za načrti. 

 

Stroški dela bodo rasli hitreje od dobička

Drugo kislo jabolko, v katerega že leta ne upa ugrizniti nobeno vodstvo Luke Koper, so stroški dela. Ti bodo, kot je razvidno iz petletnega načrta uprave Dragomirja Matića, v prihodnjih letih rasli precej hitreje od dobička in prihodkov. Zasluga za to gre tudi kolektivni pogodbi luških delavcev, ki na primer žerjavistom omogoča 3.700 evrov bruto izhodiščne plače. Gre za znesek, ki je nepredstavljiv za pomemben del zaposlenih v slovenskem gospodarstvu.

Pričakovano so zato pri napovedanih zamenjavah v nadzornem svetu najagresivnejši sindikati, zlasti sindikalisti iz vrst luških žerjavistov pod vodstvom Mladena Jovičića, tudi člana nadzornega sveta Luke Koper. Tudi tokrat so zaigrali na karto nacionalnih čustev - s svarili, da je v ozadju menjave načrt SDH o privatizaciji našega edinega pristanišča. "Prepričani smo tudi, da gre pri napovedanih menjavah treh nadzornikov izključno za namen zamenjave uprave," v zadnjih dneh poudarja Jovičić.

Spomniti velja, da je Jovičić zamenjavam v nadzornem svetu nasprotoval tudi leta 2013. Takrat je SDH na skupščini Luke Koper imenoval tudi tri člane nadzornega sveta, ki jih namerava zdaj zamenjati. Le dve leti pozneje se je položaj obrnil. Zdaj Žnidaršič Kranjčeva, Twrdyjeva in Šercer v Kopru veljajo za branike pred "vmešavanjem politike".

Gradnja drugega tira je ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Gradnja drugega tira je ocenjena na 1,4 milijarde evrov.

Druga fronta: novi tir Divača-Koper

Ista politika naj bi po interpretacijah, ki jih je mogoče slišati na Obali, nove nadzornike imenovala tudi zato, ker želi s tem upočasniti gradnjo drugega tira Divača-Koper. Gre za argument, ki nima podlage v realnosti. Z gradnjo projekta, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov, namreč Luka Koper kot gospodarska družba nima nič, saj bo zanj odgovorno novoustanovljeno podjetje 2TDK v lasti države.

Za zdaj nič ne kaže, da slovenska vlada projekt zavira. Ravno nasprotno. Če je bil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič še ob nastopu mandata javno skeptičen do smiselnosti gradnje drugega tira, so signali, ki jih v zadnjih mesecih daje vlada Mira Cerarja, precej drugačni. Sam predsednik vlade odkrito govori o nujnosti gradnje, potem ko je projekt letos spomladi dobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, pa sta odprti le še dve vprašanji:

  • Koliko bo stal projekt? Odgovor na vprašanje, ali je njegovo vrednost mogoče znižati, bo dokončno dala študija mogočih racionalizacij in optimizacij drugega tira. Kdo jo bo delal, še ni znano. Daleč najugodnejšo ponudbo na razpisu je oddal avstrijski konzorcij STIBV-Fallast (81 tisoč evrov brez DDV), a sta italijanska družba Sistema Ingegneria in slovensko podjetje AXIS na državno revizijsko komisijo vložila zahtevek za revizijo.
  • Kdo bo projekt financiral in kako se bodo vračala posojila? Na ministrstvu preigravajo več scenarijev javno-zasebnega partnerstva. Za zdaj ni znano, kaj je slovenska država pripravljena zasebnemu partnerju ponuditi v zameno za njegov vložek.

V Luki Koper imenovanje novih nadzornikov povezujejo tudi s privatizacijo. "Gre za demagoške izjave, ki nimajo nikakršne podlage v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, na podlagi katere je Luka Koper strateška naložba in torej ni namenjena prodaji," so zatrdili v SDH, ki ga vodi Marko Jazbec. Poudarili so še, da nadzorni svet nima nikakršnih pristojnosti, da odloča o vprašanju, ali je Luka Koper strateška naložba ali ne. 

Pretekli četrtek je sicer nadzorni svet SDH razpravljal o spremembah strategije upravljanja državnega premoženja. Luka Koper je in bo ostala strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej ohranila večinski delež, kar lahko spremeni le državni zbor. 

Odkar na čelu Luke Koper ni več Gašparja Gašparja Mišiča, se ob strani dogajanja drži tudi župan Kopra Boris Popović (na fotografiji). Odkar na čelu Luke Koper ni več Gašparja Gašparja Mišiča, se ob strani dogajanja drži tudi župan Kopra Boris Popović (na fotografiji).

Tretja fronta: občina in železničarji 

Pri Luki Koper imata pomembno vlogo še dva igralca. Prvi je Mestna občina Koper, ki jo vodi Boris Popović. Občina je upravičena do okrog 55 odstotkov koncesijske dajatve, ki jo mesečno plačuje Luka Koper. Kljub temu je med trenutnim spopadom za Luko in tistim iz leta 2013 pomembna razlika. Medtem ko je imela koprska občina pred tremi leti ključno vlogo pri nastavitvi Gašparja Mišiča, se je Popovič – tudi zaradi nesoglasij z vodstvom Luke Koper – ob zadnjih potezah države nekaj časa držal precej ob strani. Kljub temu je pretekli teden javno poudaril, da delavce Luke podpira pri njihovih prizadevanjih. 

Drugi pomembni igralec so Slovenske železnice (SŽ). Po mnenju žerjavistov bi nova uprava, ki bi jo postavil prevetreni nadzorni svet, pripravila podjetje na velike spremembe. "Po naših neuradnih, ampak precej zanesljivih informacijah je najverjetnejša možnost holding s Slovenskimi železnicami," je dejal prvi žerjavist Mladen Jovičić. V tej povezavi bi Luka Koper po njegovih besedah končala v podrejenem položaju.

Prav to je ena od spremenljivk, ki je v enačbi okrog Luke ne gre prezreti. Nesporno dejstvo je namreč, da si na železnicah že več let bolj ali manj odkrito želijo denarni tok iz Kopra prelivati v skupno logistično družbo, v kateri bi imele glavno besedo SŽ. S tem bi lahko pokrivale upadanje prihodkov v razmerju do konkurence v prihodnjih letih.

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • moder / 14.06.2016. ob 12:14 +1 0

    Katera NLB je naredila analizo, a tista katero so davkoplačevalci dokapitalizirali s 5 milijardami?

    +1 0
  • Stare / 15.06.2016. ob 17:22 +1 0

    Pa kdo vam plačuje, da pišete take neumnosti. Luka Koper, Koprčani, župan...vsi bodo direktno odgovarjali za eventuelno škodo. Tisti, ki plačujejo take članke, pa nikoli niso in ne bodo odgovarjali. Zdaj se vsaj ve kdo dejansko stoji za tem napadim na Luko Koper.

    +1 0
  • japajade / 14.06.2016. ob 11:43 0 0

    Njega dni se je potiho prepevalo .... "ko bom velik, bom carinik na Kolpi" in se je zgodilo! Sedaj besedilo zgolj prilagodit razmeram ..... "ko bom velik, bom carinik pri Divači"!

    0 0
delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin