Trgi jugovzhodne Evrope priložnost za slovenska podjetja

To je v razpravi o poslovanju na trgih JV Evrope ugotavljal Dragan Kesič s koprske Fakultete za management. Svoje izkušnje so podali predstavniki več podjetij.

"Slovenija je preveč odvisna od trgov EU"

V tematski razpravi z naslovom Poslovanje na trgih jugovzhodne Evrope - izkušnje, prednosti in pomanjkljivosti, ki jo je gostila Fakulteta za management, je Kesič poleg tega kot eno bistvenih strateških ovir označil našo preveliko odvisnost od prodaje na trgih EU, kamor Slovenija izvozi več kot polovico vsega svojega blaga.

"Slovenski izdelki so na Balkanu prepoznavni" Še ena predstavnica fakultete Danila Djokić je med prednostmi trgovanja na teh trgih za slovenska podjetja izpostavila poznavanje jezika, razmeroma bližnji in zato stroškovno zanimiv trg ter poznavanje mentalitete. Kot potencialne slabosti pa je omenila obstoj korupcije in težave pri zaposlovanju tujih državljanov. Kljub temu je Djokićeva prepričana, da so slovenski izdelki v jugovzhodni Evropi prepoznavni, prav zato pa lahko Slovenija po njenem mnenju postane pomemben igralec na tem trgu.

"Vezani smo na lokalne značilnosti"

Koprsko logistično podjetje Intereuropa po besedah predsednika uprave Ernesta Gortana v državah te regije dosega dokaj majhno količino izvoza, zato pa je preko odvisnih družb navzoče v vseh bivših jugoslovanskih republikah, kjer se v nekaterih primerih uvršča tudi med najpomembnejše logiste.

Kot je priznal, so pri poslovanju v jugovzhodni Evropi vezani na lokalne značilnosti, pri čemer pa zaradi procesov približevanja teh držav Evropski uniji postajajo standardi vse bolj enotni.

Predsednik uprave Fructala Drago Kavšek je poudaril pomen prepoznavnosti blagovne znamke na področju prehrane. To je bil po njegovih besedah eden od ključnih razlogov za odločitev, da se osredotočijo na te trge, kjer je njihova znamka že bila cenjena in uveljavljena.

"Na Balkanu smo vpeti v lokalno okolje" Izvršna direktorica za globalno nabavo pri Mercatorju Milena Štular pa je povedala, da je njihovo podjetje v balkanski regiji vpeto v lokalno okolje, saj so organsko rasli z njim, v svojem portfelju pa imajo tudi precejšen delež lokalnih izdelkov. Med negativnimi izkušnjami pa je omenila, da je npr. v Srbiji pretok blaga z izjemo osnovnih živil zelo omejen, to pa posledično preprečuje ustvarjanje sinergij.