SiolNET. Posel danes Novice
2,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovensko gospodarstvo strmoglavilo

2,60

termometer

Ljubljana danes
Slovenski BDP je v drugem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 13 odstotkov. Foto: Ana Kovač

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno upadel za 13 odstotkov, je sporočil državni statistični urad. Podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji.

Po desezoniranih podatkih je slovenska gospodarska rast na četrtletni ravni upadla za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka. Statistični podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji. BDP je upad namreč zabeležil že drugo četrtletje zapored, poroča STA.

V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka.

Umar: Zmanjšanje BDP je v skladu s pričakovanji

Podatki za drugi četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija ocenil, da bi lahko upad v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije bolezni covid-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov. Na medletni ravni je upad slovenskega BDP na nekoliko nižji enaki ravni kot v evrskem območju oziroma v vsej EU. Tam sta bili številki pri -15,0 oziroma -14,1 odstotka.

Iz Umarja so danes sporočili, da je zmanjšanje BDP v drugem četrtletju v medletni primerjavi za 13 odstotkov v okviru pričakovanj iz poletne napovedi s konca junija. V tretjem četrtletju pričakujejo četrtletno izboljšanje oziroma manjši medletni padec, so sporočili iz Umarja. "Upad BDP v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj v naši poletni napovedi konec junija. Takrat smo ocenili, da bo ta upad zaradi zajezitvenih in zaščitnih ukrepov doma in v tujini med 13 in 15 odstotkov," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

"Upad BDP v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj v naši poletni napovedi konec junija. Takrat smo ocenili, da bo ta upad zaradi zajezitvenih in zaščitnih ukrepov doma in v tujini med 13 in 15 odstotkov," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. "Upad BDP v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj v naši poletni napovedi konec junija. Takrat smo ocenili, da bo ta upad zaradi zajezitvenih in zaščitnih ukrepov doma in v tujini med 13 in 15 odstotkov," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. Foto: STA

Na upad so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti in trgovin v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije covid-19 največ vplivale storitvene dejavnosti, še zlasti skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Najbolj se je skrčil obseg razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitev, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito.

Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih zaradi upadanja naročil ter prekinjenih ali oteženih nabavno-prodajnih poti. Največji upad so zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo, na primer proizvodnja motornih vozil, gumarska in kovinska industrija. Med vsemi panogami je bila pozitivna le medletna rast proizvodnje farmacevtskih proizvodov. Zaradi omejitev gibanja je opazno upadla potrošnja gospodinjstev, poroča STA.

Banka Slovenije: Prvi podatki za tretje četrtletje so spodbudni

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je bil upad gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, v času največjega širjenja virusa in posledično najobsežnejših preventivnih ukrepov za zajezitev pandemije, po pričakovanjih visok. Zaradi narave ukrepov je bil najmočnejši v zasebnih storitvah. Na trgu dela so se razmere ob še vedno trajajočih interventnih ukrepih države za zdaj stabilizirale.

"V Banki Slovenije ob tem ugotavljamo, da so prvi podatki za tretje četrtletje spodbudni in nakazujejo hiter odboj gospodarske rasti v nadaljevanju leta, pri čemer tveganja ob negotovih epidemioloških razmerah ostajajo visoka," so zapisali.

Avgusta z 0,1-odstotno deflacijo

Slovenija je avgusta tako na mesečni kot na letni ravni zabeležila 0,1-odstotno deflacijo. K letni deflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati, k mesečni pa nižje cene oblačil in obutve, še navaja statistični urad.

Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 odstotka, pri čemer so bile cene bencina za 23,1 odstotka nižje kot pred letom dni, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so se znižale za 15,9 odstotka.

K mesečni deflaciji pa so 0,1 odstotne točke prispevale za 1,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve. Enak delež so k deflaciji prispevale še preostale avgustovske pocenitve.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin