Petek, 22. 11. 2013, 12.00
7 let, 2 meseca
Slovenija v EU zaščitila tudi slovenski med
Pod imenom slovenski med se lahko prodaja akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni med ter gozdni med ali manin med, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena od posebnosti slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo.
S Čebelarske zveze Slovenije pa so sporočili, da je danes "prav poseben, zgodovinski dan za slovensko čebelarstvo in slovenski med". Spomnili so, da gre za edini zaščiten slovenski proizvod, ki v svojem imenu nosi ime slovenski in kot tak ima pomemben doprinos k ohranitvi slovenske identitete.
Pri Evropski komisiji je registriranih še 18 slovenskih proizvodov. To so:
- ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, - nanoški sir, - kočevski gozdni med, - tolminc, - bovški sir, - kraški med, - mohant (vsi z zaščiteno označbo porekla), - prleška tünka, - zgornjesavinjski želodec, - šebreljski želodec, - ptujski lük, - kraški pršut, - kraški zašink, - štajersko prekmursko bučno olje, - kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo), - belokranjska pogača, - idrijski žlikrofi, - prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo).