SiolNET. Posel danes Novice
3,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile

3,48

termometer

delavci tovarna
V prihodnjem letu bo v Sloveniji v primanjkljaju 108 poklicev, kar je največ do zdaj.

Slovenija ima rekordno pomanjkanje delovne sile, prihodnje leto pa naj bi bilo v primanjkljaju kar 108 poklicev. Treba bi bilo zagotoviti ustrezne pogoje dela in ustreznejši plačni sistem, spremembe so potrebne tudi v izobraževanju, je bilo mogoče slišati na današnjem spletnem dogodku Pomanjkanje kadrov in deficitarni poklici. "Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev," pa je opozorila direktorica ljubljanske enote zavoda za zaposlovanje Barbara Vrtačnik.

Pomemben razlog za pomanjkanje delovne sile so demografske spremembe, je uvodoma povedala namestnica direktorice urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Kot je pojasnila, se je število potencialnih delavcev med 15. in 29. letom zmanjšalo za skoraj sto tisoč, število starejših od 60 let, ki so praviloma delovno neaktivni, pa se povečuje.

Direktor skupine Kariera z nekaj manj kot tri tisoč zaposlenimi agencijskimi delavci Žiga Bitenc je opozoril, da letos opažajo rekordno pomanjkanje delovne sile, in dodal, da se po deficitarnosti nekaterih poklicev države EU razlikujemo, tako na primer v Sloveniji primanjkuje natakarjev, za kar smo nekoliko krivi tudi sami.

Tudi ponudba del za dijake in študente je velika ter je že dosegla raven iz predkoronskega leta 2019, je potrdila vodja razvoja kadrov pri e-Študentskem Servisu Katarina Bremec Slanič. Nekatera dela, na primer na področju administracije, po njenih besedah oddajo v nekaj urah, kandidate za področja tehničnih ved in naravoslovja pa lahko iščejo tudi mesec ali več.

Primanjkuje več kot sto poklicev

Kot ugotavlja zavod za zaposlovanje, bo v prihodnjem letu v Sloveniji v primanjkljaju 108 poklicev, kar je največ do zdaj, med drugim v gradbeništvu, elektroindustriji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki, varnosti. 51 poklicev bo v ravnovesju, 18 pa v presežku, med njimi arhitekti, fotografi, glasbeniki, sociologi, novinarji, prodajniki, je naštela direktorica ljubljanske območne službe zavoda Barbara Vrtačnik.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad sicer vsako leto januarja razpiše štipendije za deficitarne poklice, določene glede na stanje na trgu dela in zanimanje za vpis v posamezne izobraževalne programe, je povedala Maja Gašparovič, ki tam vodi oddelek za štipendije in programe Ad futura. Po njenih besedah vsako leto podelijo okoli tisoč teh štipendij, ki znašajo 100 evrov mesečno, prošenj pa je do 1.400 letno.

"Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev"

Za premostitev pomanjkanja kadrov bodo potrebne številne spremembe, so se strinjali sogovorniki. Kajzerjeva je presodila, da bo treba začeti razmišljati o vzpostavitvi boljših pogojev za mlade, tako da bodo lahko hitro vstopili v zaposlitev, da ne bodo imeli stanovanjskega problema v velikih mestih, da se bodo manj odločali za odhod v tujino.

"Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev," je nadaljevala Vrtačnikova. Poleg ustreznega dohodka je izpostavila željo mladih po bolj fleksibilnem delovnem času, delu od doma, tudi v večernih urah, možnosti izobraževanja v okviru delovnega procesa, skrbi za zdravje na delovnem mestu ipd.

Bremec Slaničeva je dejala, da je dijakom in študentom, ki iščejo delo, zagotovo pomembna urna postavka, a tudi prilagodljivost njihovim študijskim obveznostim. Če študent išče delo tudi za čas po izobraževanju, pa plačilo ni tako ključno, je poudarila.

Bomo morali uvažati delavce iz Azije in Afrike?

Rešitev za pomanjkanje kadrov so tudi tuji delavci, ki zdaj prihajajo večinoma z Balkana. A slovenska politika ekonomskih migracij je zelo toga, je bil kritičen Bitenc. Kot je posvaril, bomo morali kot družba sprejeti delavce iz Azije in Afrike, poskrbeti pa bo treba tudi za konzularna predstavništva. Če na primer ni predstavništva v Manili, ne moremo pripeljati delavcev s Filipinov, je ponazoril.

Razmerje med minimalno in povprečno plačo ni ustrezno

Prav tako bo treba po njegovem mnenju poskrbeti za ustreznejše razmerje med minimalno in povprečno plačo, saj je zdaj preveč velika skoncentriranost plač blizu minimalne plače. S hitro rastjo minimalne plače načrtno ustvarjamo deficitarne poklice, se boji, zato bi bil bolj naklonjen panožnim minimalnim plačam, ki jih na primer pozna Avstrija.

Govorili so tudi o nujnosti sprememb v izobraževalnem sistemu, pa o pomenu vseživljenjskega učenja v smislu prilagajanja na hitre spremembe v družbi. Ena od rešitev so lahko kadrovske štipendije, s katerimi delodajalec "delavca" spremlja skozi izobraževalni proces in ga na koncu lahko zaposli, je menila Gašparovičeva.

Dogodek je v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana organiziral e-Študentski Servis skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije in Svetom gorenjskih sindikatov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin