Skupina Telekom Slovenije s 25 milijonov evrov čistega dobička

Tolikšno povečanje je po pojasnilih vodstva družbe predvsem posledica ukrepov za zmanjševanje stroškov na vseh področjih. Kranjčević: To je spodbuden rezultat "To je spodbuden rezultat," je ob predstavitvi poslovnih rezultatov povedal predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević. S tem rezultatom so se namreč že močno približali zastavljenemu cilju, da v letu 2011 ustvarijo 28,1 milijona evrov čistega dobička. Zdaj pričakujejo, da bodo ta cilj presegli. Podrobnejšo napoved bodo sicer podali po objavi devetmesečnih rezultatov. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je dosegel 138,3 milijona evrov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja EBIT pa je dosegel 40,3 milijona evrov, kar je za 61 odstotkov več kot v prvem polletju leta 2010. Telekom Slovenije je s tem zaustavil večleten trend upadanja tega kazalca, je povedal direktor sektorja za kontroling Samo Jošt.

V skladu s strateškim načrtom Med izvedenimi ukrepi v Telekomu izpostavljajo zniževanje vseh vrst stroškov, prestrukturiranje poslovanja v hčerinskih družbah v tujini, spremembe na področju prodaje in trženja, prenovo poslovnih procesov in optimiranje obratnega kapitala. To je tudi v skladu z aprila sprejetim strateškim načrtom skupine Telekom Slovenije do leta 2015.

Poslovni prihodki skupine so se sicer zmanjšali za tri odstotke na 402,3 milijona evrov. Na tem področju dolgoročni ukrepi za povečanje prihodkov še niso prišli do izraza, vendar v Telekomu pričakujejo, da se bo trend upadanja tržnih deležev na domačem trgu, ki mu botruje tudi ostra konkurenca, upočasnil in postopno prišel do točke, ko se bo ustavil.

Tudi družbe v tujini izkazujejo rast Hkrati v tem največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, ki je v večinski državni lasti, kot vzpodbuden podatek izpostavljajo to, da Telekomove hčerinske družbe na Kosovu in v Makedoniji že izkazujejo rast. Pozitiven je tudi podatek, da so neto finančni dolg zmanjšali za skoraj 100 milijonov evrov oziroma za 18 odstotkov.

Skupina Telekom Slovenije je sicer v prvem polletju občutno znižala obseg investicij, tako da so znašale okrog 30 milijonov evrov. Od tega jih je bilo največ v Telekomu Slovenije (13,5 milijona evrov) in Mobitelu (osem milijonov evrov) ter v družbah v Makedoniji (2,5 milijona evrov).

Investicije bodo znova okrepili V prihodnje nameravajo investicije okrepiti, vlagali bodo predvsem v posodobitev fiksnega dostopovnega omrežja, v prehod na tako imenovano all IP omrežje in naslednjo generacijo mobilne telefonije LTE, pa tudi na kosovski trg, kjer nastopajo s hčerinsko družbo Ipko.

Število zaposlenih v vseh družbah iz skupine Telekom Slovenije se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za pet odstotkov na 4794. Največje zmanjšanje so izvedli v Ipku, Telekomu Slovenije in družbah v Makedoniji, a ob tem poudarjajo, da je v vseh primerih šlo za "mehke" načine.

Nadzorni svet zadovoljen, a hkrati tudi opozarja Poslovne rezultate v prvih šestih mesecih letos je v sredo obravnaval in potrdil tudi nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati ter dal upravi popolno podporo za nadaljnje delo. Hkrati ji je naložil, da v prihodnje čim več naporov usmeri v izboljšanje prodajnih rezultatov.

Sicer pa je v skupini Telekom Slovenije prvo polletje minilo v znamenju priprav na združitev obeh največjih družb - Telekoma Slovenije in Mobitela. To je bila prednostna naloga uprave, ki je bila brez večjih težav izpeljana 1. julija. Po elaboratu o združitvi so neposredni finančni učinki združitve do leta 2015 ovrednoteni na okrog 140 milijonov evrov. Prvi učinki bodo vidni že letos.

Kmalu novi konvergenčni produkti V Telekomu Slovenije pričakujejo predvsem boljše poslovanje celotne skupine kot posledico učinkovitejšega vodenja, večjega izkoristka sinergij, enotnega nastopa na trgu, večje prodaje in znižanje stroškov. Vrednost kapitala Telekoma Slovenije se je z združitvijo povečala za okrog 200 milijonov evrov, kar bo sorazmerno vplivalo tudi na dvig knjigovodske vrednosti delnice.

V zvezi z nasprotnim predlogom glede višine dividende, ki ga je posredovala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb v višini 3,40 evra bruto, sta nadzorni svet in uprava, ki sta svoj predlog dividende v višini tri evre bruto oblikovala na osnovi strateškega poslovnega načrta in dividendne politike, ugotovila, da predlog agencije ne bo bistveno vplival na poslovanje družbe. Zato predloga agencije na zavračata.

Država ni nujno slab lastnik V Telekomu Slovenije sicer še vedno iščejo novega člana uprave, zadolženega za finance. Kranjčević računa, da bodo upravo dopolnili s septembrom, do takrat je za to področje zadolžen on sam.

Telekom sicer zaenkrat ne pričakuje več kakšnih večjih slabitev naložb, zaradi teh je lani zabeležil visoko izgubo, glede cene delnice na borzi upajo, da bodo njeno vrednost danes objavljeni rezultati potisnili navzgor, cen v mobilni telefoniji pa zaenkrat ne nameravajo zvišati. To je sicer pred kratkim storil njihov tekmec Simobil.

Kranjčević je obenem pojasnil, da ga državno lastništvo družbe kot tako ne moti, pomembno je le to, da je lastniška struktura stabilna ter da so lastniki odgovorni. Kakšnih resnih ponudb zainteresiranih investitorjev za vstop v lastništvo sicer v zadnjem času niso prejeli. O širitvah Telekoma Slovenije na druge trge pa je povedal, da letos sicer nimajo takih načrtov, saj so zdaj že tudi trgi jugovzhodne Evrope zasičeni, a vendarle pozorno spremljajo razmere zunaj države.

Evropski telekomunikacijski trgi so zasičeni Prvi mož Telekoma je primerjal kako se je delež lanskih in letošnjih polletnih prihodkov spreminjal tudi pri drugih evropskimi nacionalnih telekomih; ti so večinoma imeli še nižja razmerja. Kranjčević to razlaga predvsem s tem, da so splošne gospodarske razmere še vedno dokaj neugodne in da evropski telekomunikacijski trgi ne ponujajo več možnosti rasti. Edini trije operaterji, ki so v primerjavi z lanskim prvim polletjem dosegli večje prihodke (ne pa nujno tudi dobička) so Telecom Italia, Telefonica in France Telecom. "Razlaga je preprosta," pojasnjuje Kranjčević. "Italijani in Španci imajo velike operacije v Južni Ameriki, Francozi pa v Afriki, edinih dveh celinah, kjer se telekomunikacijski trgi še razvijajo."