Se SCT-ju obeta Vegradov scenarij?

Po propadu velenjskega Vegrada se s skoraj nepremostljivimi ovirami srečujejo tudi v ljubljanskemu SCT-ju in ajdovskemu Primorju, pa seveda tudi v mariborskemu CPM-ju. Nič drugače ni z več kot tisoč majhnimi in srednje velikimi gradbenimi podjetji v Sloveniji. Zaradi krize je dela vse manj, gradbenih podjetij in zaposlenih v njih pa odločno preveč. Zadolženost je v gradbeništvu največja, likvidnih sredstev pa imajo gradbinci vse manj. Gradbena podjetja že skoraj pregovorno veljajo za najslabše plačnike. Kot ugotavljajo na GZS, se je obseg poslovanja slovenskih gradbenih podjetij zmanjšal za skoraj polovico, v prihodnjem letu pa naj bi se še za okoli od pet do sedem odstotkov.

Številna gradbena podjetja na robu preživetja Za okoli dvatisoččlanski Zidarjev SCT, ki je prejšnji mesec še izplačal plače delavcem – tistim na gradbišču menda v višini okoli 400 evrov, prispevki in davki zanje naj bi bili plačani, zagotavljajo v SCT-ju –, ostaja edino upanje za preživetje posel v Libiji. Že marca je Ivan Zidar pompozno podpisal več kot 300-milijonsko pogodbo o gradnji kar treh avtocestnih vpadnic v drugo največje libijsko mesto, Bengazi, pozneje pa še dve pogodbi za gradnjo cest v višini skoraj 830 milijonov evrov. Vendar sta pogodbi že mesece še vedno le na papirju. Nezaupljivi Libijci, ki v infrastrukturne projekte namenjajo desetine milijard evrov, SCT-ju niso nakazali niti centa avansa, ker ljubljanski gradbinec še vedno ni pridobil bančne garancije za omenjene posle. To pa je za libijsko stran predpogoj, da SCT lahko pridobi denar. Če ne bo jamstva, ne bo posla, pravijo dobro obveščeni. Zato številni menijo, da je libijski posel že preteklost.

Libijski posel mrtva črka na papirju Na SCT, ki za mnoge predstavlja alfo in omego slovenskega gradbeništva, so vezani številni kooperanti. Po neuradnih ocenah jih je vsaj 300, dolg do njih pa naj bi bil več deset milijonov evrov. SCT dolguje tudi dobaviteljem, kot so Petrol, Salonit, Merkur in Lafarge Cement in še mnogi drugi, pa seveda bankam – največ prav državni NLB. Koliko, je seveda poslovna skrivnost. Skupnega dolga naj bi bilo po zagotovilih SCT-ja za okoli 250 milijonov evrov, po revidiranih podatkih za preteklo poslovno leto. Kolikšen je trenutni dolg, na SCT-ju ne želijo povedati. Po mnenju dobro obveščenih pa vsaj še enkrat večji.

Če ne bo prisilne poravnave – stečaj? Za rešitev največjega gradbinca v Sloveniji je zelo zainteresirana vlada, zato finančni minister France Križanič že mesece mrzlično išče možnosti, ki bi Zidarjevemu SCT-ju omogočile delo v tujini, tudi v Libiji. Vsaj za zdaj pa je njegov trud zaman, saj je klavrno propadla jamstvena shema za gradbince. Poznavalci tudi menijo, da je najboljša rešitev prisilna poravnava, ki bi mnoge upnike prikrajšala, čeprav Ivan Zidar odgovarja, da "prisilke" ne bo. Verjetno tudi dokapitalizacije ne, ki si jo Zidar menda želi. Mnogi napovedujejo, da se kaj lahko zgodi, da tako kot Vegrad konča v stečaju tudi SCT, ki pa bi za seboj kot domine povlekel številne kooperante podizvajalce na gradbenem področju slovenskega gospodarstva.