SiolNET. Posel danes Novice
6,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Poslanci sprejeli "lex Mercator"

Kdo bo vodil sanacijo Agrokorja

6,55

termometer

Agrokor, Todorić

Izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Ante Ramljak je za svetovalca za prestrukturiranje koncerna Agrokor izbral družbo AlixPartners. Z vprašanji smo se že zjutraj obrnili nanje, njihova pojasnila še čakamo. Poslanci so medtem popoldne sprejeli zakon za zaščito Mercatorja pred izčrpavanjem Agrokorja.

Do pred nekaj meseci je bil AlixPartners v lasti mednarodnega sklada CVC Capital Partners, ki se je v preteklosti že potegoval za nakup Mercatorja.

Član upravnega odbora CVC je Alexander Dibelius, prej prvi mož investicijske banke Goldman Sachs za srednjo in vzhodno Evropo, ki je po naših informacijah v izjemno dobrih odnosih z glavnim izvršnim direktorjem ruske Sberbank Hermanom Grefom. Sberbank je sicer največja bančna upnica Agrokorja.

Alexander Dibelius je bil po naših podatkih v dobrih odnosih z nekdanjim Agrokorjevim svetovalcem v Sloveniji Tomažem Lovšetom (na fotografiji). Alexander Dibelius je bil po naših podatkih v dobrih odnosih z nekdanjim Agrokorjevim svetovalcem v Sloveniji Tomažem Lovšetom (na fotografiji). Foto: Matjaž Rušt Dibelius je bil po naših podatkih v dobrih odnosih tudi z nekdanjim Agrokorjevim svetovalcem v Sloveniji Tomažem Lovšetom. Informacije, da tudi pri tokratnem projektu sodeluje z Dibeliusom oziroma AlixPartners, pri Lovšetu še preverjamo.

Kot trdijo naši viri, nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić že več kot dve leti ni imel stikov z Lovšetom. Razlog naj bi bile informacije, da je Goldman Sachs v obdobju, ko je bil eden od njegovih vodilnih mož še Dibelius, skupaj z Lovšetom brez vednosti Todorića snoval načrte za razkosanje Agrokorja in postopno prodajo njegovih posameznih dejavnosti.

Povezave solastnikov AlixPartners z Agrokorjem

AlixPartners je eno od največjih podjetij za prestrukturiranje na svetu, ki ga je leta 1981 ustanovil Jay Alix. Navzoče je v 17 državah po svetu, samo v Evropi ima zaposlenih 439 svetovalcev.

Od njega pa vsi vpleteni pričakujejo stabilizacijo poslovanja Agrokorja in njegovo uspešno prestrukturiranje. Ramljak je danes povedal, da bo načrt prestrukturiranja pripravljen zgodaj jeseni. Dogovor o prestrukturiranju Agrokorja morajo namreč skleniti najpozneje v 15 mesecih. Desetega junija bo znana tudi končna višina vseh Agrokorjevih obveznosti.

Slab odziv Agrokorjevih dobaviteljev

Prejšnji teden je Ramljak na naslove 159 Agrokorjevih dobaviteljev ter 31 bank upnic in faktorinških družb poslal predlog dogovora o moratoriju na unovčevanje menic.

Več dobaviteljev, ki imajo terjatve do Agrokorja zavarovane z menicami, je namreč te preprodalo bankam in drugim finančnim institucijam. Ker Agrokor teh obveznosti ni poplačeval, so lahko banke in preostali z uveljavitvijo regresnega pravnega zahtevka plačilo zahtevali od prvotnih lastnikov terjatev, torej dobaviteljev, ki denarja za to nimajo.

Rok za odgovor na Ramljakov dopis se je iztekel v petek. Če je bil odziv med bankami dober, je bilo drugače pri dobaviteljih. Dogovor je podpisalo zgolj 70 dobaviteljev, torej manj kot polovica vseh.

Med solastniki AlixPartners sta od lani dva kanadska državna pokojninska sklada. Po naših podatkih je bil prav največji kanadski državni upravljavec pokojninskih skladov CPPIB še pred časom lastnik največjega dela obveznic PIK (v angl. Paid in kind), ki jih je Ivica Todorić leta 2014 izdal za financiranje nakupa Mercatorja. CPPIB je ob izdaji odkupil kar za 115 milijonov evrov teh obveznic, kar je bila skoraj četrtina izdaje.

Kot je znano, je svetovalna družba Alvarez & Marsal, ki so jo izbrale bančne upnice na čelu s Sberbank in je mesec dni vodila sanacijo Agrokorja, odšla iz Zagreba. Ni želela oddati ponudbe na razpisu, ki ga je objavilo novo vodstvo Agrokorja. 

Na razpis so se poleg AlixPartners prijavile še družbe McKinsey, Boston Consulting Group, Ernst & Young, KPMG in Roland Berger.

V Sloveniji sprejeli "lex Mercator"

Medtem je slovenski državni zbor s 47 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, t. i. lex Mercator. Vlada bo tako lahko v družbo poslala izrednega člana uprave.

Koalicijske stranke – Stranka modernega centra (SMC), Socialni demokrati (SD) in Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) – so zakon podprle.


Preberite še: Kakšne signale z rezervacijo stolčka v upravi Mercatorja gospodarstvu pošilja Cerar?


Poslanec DeSUS Uroš Prikl je v razpravi pred glasovanjem spomnil na "znan kraj in znan čas, ko se je začela saga Mercator", torej na leto 2005, ko je bil "v imenu nacionalnega interesa Mercator prodan domačim tajkunom". Matej Vatovec iz Združene levice je poudaril, da "gre za promocijsko akcijo vlade". Po njegovi oceni je bil scenarij za Mercator "napisan že pred tremi leti, ko je bil prodan visoko zadolženemu Agrokorju".

Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija (NSi) zakona ne podpirata, saj ta po njunem posega v zasebno lastnino, zato je ustavno sporen. Matej Tonin (NSi) je zakon označil kot "politkomisarskega". Ta zakon po njegovem ne rešuje ključnih težav Mercatorja, o katerih poročamo spodaj.

Koalicija pod vodstvom premierja Mira Cerarja se je danes seznanila z razmerami v Mercatorju. O tem ji je poročal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Mercator se je seznanil s poslovnimi rezultati

Nadzorni svet Mercatorja pa se je popoldne seznanil z lanskimi poslovnimi rezultati. Ti bodo po napovedih iz Mercatorja objavljeni jutri.

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje poslov v Agrokorju Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje poslov v Agrokorju Foto: STA Lanski rezultati na Ljubljanski borzi bi morali biti objavljeni že pred 14 dnevi. Toda po koncu lanskega poslovnega leta se je stanje v Agrokorju močno poslabšalo, tako da so revizorji zahtevali dodatne slabitve.

Po prvih napovedih bo Mercator objavil bistveno slabše rezultate, kot jih je napovedal ob koncu lanskega leta. Po naših neuradnih informacijah je katastrofalno strmoglavil denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za poplačilo dolgov.

Samo zaradi finančnega zloma Agrokorja so morali v Mercatorju po naših informacijah narediti za kar okoli 40 milijonov evrov naknadnih slabitev zaradi neporavnanih terjatev do skupine Agrokor. To je Mercator, ki posluje v Sloveniji, Srbiji in Črni gori, pahnilo v globoko izgubo.

Kot smo razkrili, so dodatne slabitve Mercatorjevih terjatev do Agrokorja zahtevali revizorji, saj se je po koncu lanskega leta stanje v Agrokorju močno poslabšalo.


Preberite več: Katere so tempirane bombe v bilancah Mercatorja


Neporavnane najemnine na Hrvaškem in v BiH

Glavna težava so neporavnane najemnine za trgovska središča, ki jih Konzum od Mercatorja najema na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. V Mercatorju morajo po internih pravilih v celoti slabiti terjatev, če ni poravnana v 180 dneh. To pomeni, da je Mercator zaradi zahtevanih odpisov terjatev ustvaril dodatno izgubo.

Po drugi strani Mercator najema trgovska središča v Srbiji in ima zaradi tega za nekaj več kot 20 milijonov evrov obveznosti do skupine Agrokor. Dokler sta bila Agrokor in Konzum likvidna, je obstajala možnost medsebojnega pobota terjatev, zdaj pa te več ni.

Obstaja tudi nevarnost, da bosta Agrokor in Konzum od Mercatorja izterjala najemnino za trgovska središča v Srbiji, Mercator pa bo na drugi strani ostal z neporavnanimi terjatvami na Hrvaškem in v BiH.

Mercator. Foto: STA Dodatno izgubo je Mercatorju prizadejal velik upad denarnega toka. Kot smo že poročali, se je naš najboljši sosed intenzivno lotil boja za tržni delež in ga je tudi uspešno zadržal, vendar je za znižanje marž in s tem cen izdelkov porabil več deset milijonov evrov.

"Z vrsto ukrepov, predvsem pa s prilagojeno ponudbo, programom zvestobe Pika, velikimi vlaganji v obnovo trgovin ter predvsem z vlaganjem v konkurenčnost cen smo že konec leta 2015 tržni delež stabilizirali. V letu 2016 beležimo celo trend naraščanja tržnega deleža in tudi rast bruto marže zaradi uspešnih notranjih ukrepov," so nam pojasnili v Mercatorju.

V Mercatorju so vlagali tudi v prenovo trgovin, lani so prenovili več kot sto enot, imajo prenovljeno ponudbo in lojalnostne programe.

Mercator zaščitili pred izčrpavanjem …

Medtem ko je Mercator zaradi finančnega zloma Agrokorja že ustvaril ene od najslabših rezultatov v zgodovini, obstaja veliko tveganje, da bo tudi v prihodnje nosil pomemben del bremena reševanja večmilijardnih dolgov hrvaškega lastnika.

Kot smo že poročali, Agrokor ne more posegati v denarni tok Mercatorja. Banke, ki so se že leta 2014 zavedale, da ga prodajajo finančno šibkemu lastniku, so tedaj sklenile medbančni dogovor o financiranju Mercatorja, ki slovensko družbo ščiti pred morebitnim Agrokorjevim izčrpavanjem prek dividend ali posojil.

V Mercatorju so se tudi dogovorili z bankami, da te ne bodo uveljavljale klavzule v posojilnih pogodbah, na podlagi katerih bi zaradi finančnih težav Agrokorja v takojšnje plačilo zapadle tudi Mercatorjeve obveznosti.

Če bi se to zgodilo, bi lahko Agrokorjevi upniki pobrali denar z Mercatorjevih računov. T. i. lex Agrokor, ki so ga sprejeli na Hrvaškem, namreč ne ščiti Mercatorja.

… vendar obstajajo druge metode črpanja denarnega toka

Toda obstajajo tudi druge metode črpanja denarnega toka iz Mercatorja. Agrokor ima proste roke, da lahko iz Mercatorja črpa denar z naložbami, trženji ali prek dobave blaga.

Agrokor. Foto: STA Zaradi negotove usode skupine Agrokor, o kateri odločajo bančni upniki in dobavitelji, bi lahko namreč Mercator ostal brez posla na Hrvaškem ali v BiH. Če bi Agrokorjeve trgovine končale v stečaju, bi Mercatorjeva trgovska središča čez noč ostala brez najemnika. Lahko bi se zgodilo tudi, da bi Konzum v postopku prestrukturiranja odpovedal pogodbe za najem Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem in v BiH.

Tudi sicer bi lahko v postopku reševanja Agrokorja padla zaščita, ki jo Mercatorju zagotavlja dogovor z bankami. Bančni upniki bi se lahko namreč odločili za nov dogovor o prestrukturiranju posojil, v katerem ne bi bilo dozdajšnjih omejitev glede izčrpavanja.

Treba je tudi opozoriti, da na Hrvaškem še vedno veljajo zaveze, ki jih je pred odobritvijo koncentracije med Agrokorjem in Mercatorjem zahteval hrvaški varuh konkurence. Ta je zahteval prodajo nekaterih trgovskih središč Mercatorja in Konzuma, ki še niso prodana. Hrvaški varuh konkurence je konec lanskega leta podaljšal zaveze.

Če bi Mercator na Hrvaškem ostal brez najemnin, bi se znašel v velikih likvidnostnih težavah, saj ima z vzdrževanjem nepremičnin lastne stroške in obveznosti. Lahko se torej zgodi, da hrvaški Mercator ne bi več zmogel odplačevati bančnih posojil, banke pa bi unovčile jamstva in plačilo zahtevale od slovenskega Mercatorja.

Kje "lex Mercator" ne ščiti našega največjega trgovca

In ravno v tem delu posebni zakon, ki ga sprejemajo poslanci, ne ščiti Mercatorja.

Vlado Mira Cerarja, ki je pripravila zakon, so namreč vpleteni prepričevali, naj v zakon vnese člen, ki preprečuje unovčenje jamstva ali poroštva, ki izhaja iz nelikvidnosti Mercatorja na Hrvaškem in v BiH, vendar pri tem niso bili uspešni.

Edino omembe vredno dopolnilo, ki so ga poslanske skupine vnesle v zakon na zadnji seji odbora za gospodarstvo, je to, da je za odločanje o poslih, povezanih z večinskim družbenikom, potrebno soglasje celotne uprave, torej tudi izrednega člana, ki ga bo lahko na podlagi zakona imenovala vlada.

Po naših informacijah so nekateri predstavniki vlade nezadovoljni z revizorji, ki do zdaj niso imeli nobenih pripomb na računovodske izkaze Mercatorja zaradi razmerja, zdaj pa so naenkrat zahtevali večdesetmilijonske slabitve.

Do leta 2012 je sicer bilance Mercatorja revidirala revizijska družba KPMG, po tistem pa je te naloge prevzela družba Deloitte Revizija.

Ključne določbe zakona

  • Veljal bo za gospodarske družbe, ki so sistemskega pomena in vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost države. Kot takšne so opredeljene družbe z najmanj šest tisoč zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov.
  • Če se večinski lastnik znajde v insolvenčnih postopkih, lahko vlada predlaga sodišču, da imenuje izrednega člana uprave, ki bo odločal o poslih z večinskim lastnikom. Ta oseba ne bo imela pristojnosti pri vodenju rednih poslov.
  • Kot posli z večinskim lastnikom se štejejo tudi posli prek posrednikov, če je ta končni koristnik blaga, storitev, naložb ali denarja.

Dopolnjeno različico zakona si lahko ogledate na naslednji povezavi -> Zakon o zaščiti Mercatorja.

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • kurili / 25.04.2017. ob 14:38 +3 - 1

    Pametnjakoviči ki ste pridigali o koristnosti prodaje, kje ste zdaj, skriti v mišjih luknjah. Lastnik pač lahko počen s svojim premoženjem kar hoče in to na več načinov kot jih je možno predvideti v nekem birokratskem zmazku narejenem samo za to da si bo politika umila roke čeprav ima do komolcev umazane zaradi prodaje Mercatorja.

    +3 - 1
  • Rafaelus / 25.04.2017. ob 13:32 +2 - 1

    Kot sem napovedal pri prodaji Merkatorja, čez par let bo od Merkatorja ostalo samo kup nepremečin, veliki dolgovi in hipoteke na taiste nepremečnine. Seveda naši pametni politiki tega niso mogli predvidevat, ker je za ta potrebno imeti samo malo zdrave kmečke pameti in ne doktorate. ..... Sploh pa Slovenijo vodijo pravniki in doktorji znanosti in ne gospodarstveniki in še tistih par ki jih je to so nareti tza delovanje prvo meni in še ostalo meni, dolgove pa RAJI !!!

    +2 - 1
  • frupenski / 25.04.2017. ob 14:51 0 - 1

    ...isti...isti...isti...

    0 - 1
delitve: 28
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin