Torek, 7. 4. 2020, 17.12
4 leta
Protikoronski ukrepi po mnenju fiskalnega sveta upravičeni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,26
3
Protikoronski ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa in omilitev njenih posledic so po mnenju fiskalnega sveta upravičeni. Na fotografiji predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Ukrepi v zakonu za zajezitev epidemije koronavirusa in omilitev njenih posledic so po mnenju fiskalnega sveta v pretežni meri vsebinsko skladni s priporočili mednarodnih organizacij in po obsegu primerljivi z ukrepi, sprejetimi v drugih državah. Obsežno in večplastno učinkovito ukrepanje države je po njegovem mnenju upravičeno.
"Kljub upravičenosti začasnega odstopanja od srednjeročne javnofinančne vzdržnosti pa z upoštevanjem razprav ob sprejemanju zakona pozivamo vse deležnike, da ob sprejemanju nadaljnjih ukrepov še bolj kot v dosedanjem procesu zasledujejo načela usmerjenosti ukrepov v odpravljanje posledic epidemije, njihove preprostosti in časovne omejenosti," so danes poudarili v fiskalnem svetu.
Ob zavedanju povečane splošne socialne in ekonomske negotovosti in hkrati ob precejšnjem javnofinančnem strošku ukrepanja priporočajo tehtnejši razmislek, kdaj oziroma v kateri fazi spopadanja z epidemijo bi bili določeni ukrepi najbolj učinkoviti oziroma kdaj bodo časovno primerni morebitni spodbujevalni ukrepi za ponovni zagon gospodarstva.
Ukrepi vlade po mnenju fiskalnega sveta upravičeni
Kot so pojasnili, je namreč od kombinacije sprejetih ukrepov in njihove izvedbe ključno odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo konec epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize. Hiter izhod iz krize in s tem povrnitev zaupanja sta eden od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti in ekonomske blaginje ter tudi za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne vzdržnosti.
Mednarodne organizacije priporočajo uvajanje ukrepov v takšnem sosledju, da kar najbolj in čim bolj učinkovito naslavljajo posamezna prizadeta področja. "Po teh priporočilih je treba najprej zagotoviti ustrezna sredstva za potrebe zdravstvenega sistema. V naslednji fazi je nujno poskrbeti za ohranitev delovnih mest in zagotoviti čim bolj normalno delovanje gospodarstva," so zapisali.
Fiskalni svet je sredi marca menil, da razglasitev epidemije omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe, namenjene blaženju posledic, in s tem tudi začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Napovedi nakazujejo globok upad gospodarske aktivnosti. Ta bo skupaj z doslej sprejetimi ukrepi letos povzročil velik primanjkljaj in s tem tudi višji dolg sektorja, poroča STA.
Slovenija se je zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov
Slovenija se je danes z izdajo nove desetletne obveznice ter povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov, so sporočili z ministrstva za finance. Slovenija je izdala novo 10-letno obveznico v vrednosti milijarde evrov, ki zapade leta 2030. Obveznica je bila izdana po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka.
Poleg tega je za 1,15 milijarde evrov povečala nedavno izdajo triletnih obveznic, ki zapadejo v plačilo marca 2023, po ceni 99,853 odstotka nominalne vrednosti in donosnostjo do dospelosti 0,250 odstotka. Nenazadnje pa je država izvršila še dodatno izdajo obveznice, ki zapade v plačilo avgusta 2045, v višini 100 milijonov evrov. Ta dodatna izdaja je bila prodana po ceni 133,337 odstotka nominalne vrednosti in donosnosti do dospelosti 1,527 odstotka.
Ko so se knjige naročil zaprle, je povpraševanje po novi 10-letni obveznici preseglo 3,8 milijarde evrov, za dodatno izdajo triletnih obveznic je povpraševanje doseglo 3,5 milijarde evrov, za obveznice, ki zapadejo leta 2045, pa je obseg povpraševanja presegel 800 milijonov evrov. Izdajo novih obveznic so vodile banke Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole, Deutsche Bank in JP Morgan. Geografsko je največ zanimanja za vse tri obveznice prišlo iz Nemčije, Avstrije in Velike Britanije.
Slovenija je v začetku leta že prodala eno izdajo desetletne obveznice, in sicer v višini 1,5 milijarde evrov. Po razglasitvi epidemije je povečala obsege nekaterih izdaj predhodnih obveznic, izdala je tudi za več kot pol milijarde evrov zakladnih menic različnih ročnosti. Skupno se je država letos tako zadolžila za 5,4 milijarde evrov. (STA)
3