SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Propadel holding, ki je nekoč lastninil severnoprimorsko gospodarstvo

10

termometer

Borut Kuharič
Foto: Bojan Puhek

Izčrpavanje, vprašljivi posli, privatizacija in spopad za večmilijonsko premoženje so po 26 letih pokopali še en nekoč mogočen domači finančni holding.

Po večletni agoniji je v stečaju končala družba Vipa, ki je imela v rokah pomemben del severnoprimorskega gospodarstva. Pod njenim okriljem sta delovala ajdovska velikana Mlinotest in Lipa Pohištvo, imela pa je tudi deleže v več deset družbah iz goriške regije.

Bila je eden od ključnih igralcev tranzicije, saj je pomagala pri več menedžerskih odkupih in drugih prevzemnih zgodbah, v katerih so najkrajšo potegnili mali delničarji in upniki. Med drugim je pomagala Bojanu Petanu pri lastninjenju DZS in Term Čatež.

Danes je za družbo Vipo ostalo pogorišče, na katerem se banke in drugi osmoljenci borijo za ostanke nekdanjega imperija. Že zdaj je jasno, da bodo utrpeli visoke izgube.

Pravočasno prevzeli najvrednejše premoženje

Propad omrežja pa, kot kaže, ni pretirano prizadel vplivnega primorskega poslovneža Boruta Kuhariča, ki je imel v holdingu Vipa v rokah vse vzvode upravljanja.

Mlinotest Foto: STA Kuhariču in njegovim najožjim sodelavcem je uspelo s potapljajoče se ladje še pravočasno rešiti Mlinotest in drugo premoženje, ki jim zdaj prinaša zajetno rento.

Ko se je začel potapljati holding Vipa, je Kuharič kupil parcelo na prestižni lokaciji pod Šmarno goro, je razvidno iz dokumentov, s katerimi razpolagamo. Gradnja luksuzne nepremičnine se je začela v letošnjem letu.

Izognil se je tudi kazenskemu pregonu zaradi spornih poslov, pri katerih je sodeloval.

Poročali smo, da so ga leta 2014 obiskali kriminalisti NPU, ki so preiskovali sume več kaznivih dejanj, povezanih z lastninjenjem Term Čatež, vendar ga pozneje ni bilo (več) med osumljenci.

"Nisem odgovoren za nič"

"Nobene odgovornosti ne čutim za stečaj Vipe," je za Siol.net povedal Kuharič.

Za klavrn konec Vipe je po besedah Kuhariča kriva propadla prodaja Abanke Vipe v letu 2010. "Imeli smo natanko toliko premoženja v delnicah Abanke, kolikor je bilo kredita pri Abanki," je pojasnil. Če bi takrat prodali Abanko, danes Vipa ne bi šla v stečaj.

Abanka Foto: STA Prodaje Abanke pa niso izpeljali, "ker jo je prek državne Zavarovalnice Triglav zaustavil tedanji finančni minister Franc Križanič", pravi Kuharič.

Za vprašanja o (raz)prodaji njenega premoženja in njeni usodi nas je napotil na Matijo Majcenoviča, nekdanjega prvega moža Vipe Holdinga, zdaj člana uprave Mlinotesta.

"Odgovornost za poslovne odločitve (prave ali neprave) je seveda na poslovodstvu, ki jih je sprejemalo," se je danes odzval Majcenovič.

Tudi po njegovem mnenju je razlog za propad Vipe drastičen padec vrednosti premoženja v času gospodarske krize. "Posledično je bilo v izvršilnih in drugih postopkih razprodano premoženje tovrstnih družb in ker seveda izkupiček ni zadostoval za poplačilo obveznosti, so stečaji edina logična posledica," je dodal.

Bodo preverjali (raz)prodajo premoženja Vipe?

Koliko premoženja je sploh še ostalo v Vipi, ni znano, saj je bila družba zadnjih pet let v postopku likvidacije, v katerem ji javnosti ni treba razkrivati poslovanja.

V prvi vrsti je šlo za manever, s katerim jo je Kuharič leta 2012 rešil pred neizbežnim koncem. Abanka je namreč novembra tistega leta zahtevala uvedbo stečajnega postopka, po dolgotrajnem pravdanju pa je šele pred kratkim dosegla zmago in stečaj Vipe.

Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik se je že sestal z likvidacijskim upraviteljem Matijo Kahnetom, v nekaj mesecih pa bo jasno, ali bo morda vlagal izpodbojne in odškodninske tožbe ter kazenske ovadbe.

Po naših informacijah bo pod drobnogled vzel tudi obdobje od 2010 do 2011, ko se je v Ajdovščini odvijala vprašljiva (raz)prodaja premoženja Vipe.

Napadli trojček Petrič - Črnigoj - Funda

Pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za klavrn konec Vipe, se je treba vrniti deset let v preteklost.

Tedaj je bil finančni holding trdno v rokah koalicije treh primorskih podjetij, idrijskega FMR (Stojan Petrič), ajdovskega Primorja (Dušan Črnigoj) in Salonita Anhovo (Jože Funda), ki je obvladoval njegovo lastniško strukturo.

Vipa je bila nekdaj v rokah Stojana Petriča, danes prvega moža Kolektorja, Dušana Črnigoja, nekdanjega lastnika ajdovskega Primorja, in Jožeta Funde, nekdanjega šefa Salonita Anhovo. Vipa je bila nekdaj v rokah Stojana Petriča, danes prvega moža Kolektorja, Dušana Črnigoja, nekdanjega lastnika ajdovskega Primorja, in Jožeta Funde, nekdanjega šefa Salonita Anhovo.

Vse dokler na oblast prišla prva vlada Janeza Janše, vajeti v gospodarstvu pa so začeli prevzemati ljudje iz nove kadrovske elite. Napadli so tudi holding Vipa, ki jo je pred tem finančno izčrpala pomoč pri nekaterih menedžerskih prevzemih.

Avgusta 2006 so nepričakovano zamenjali dolgoletnega direktorja Vipe Egidija Birso in na njegovo mesto nastavili Boruta Kuhariča, ki je bil pred tem član uprave družbe za upravljanje Triglav, v 90. letih pa je bil eden od vodilnih v Skladu za razvoj.

V ozadju zamenjave prvega moža Vipe se je omenjalo državni Hit pod vodstvom Nika Trošta in Abanko Vipa, ki jo je vodil Aleš Žajdela. Tako Trošt kot danes pokojni Žajdela sta bila imenovana v prvih dveh letih mandata Janševe vlade.

V protitajkunski vojni odnesel celo kožo

Trojček severnoprimorskih direktorjev se je nekaj časa uspešno branil, toda po petih mesecih je Kuharič s pomočjo države slavil zmago in osvojitev trdnjave. V ozadju pa je, kot kaže, že začel priprave na njeno privatizacijo.

Ko je na oblast prišla prva vlada Janeza Janše, vajeti v gospodarstvu pa so začeli prevzemati ljudje iz nove kadrovske elite, so napadli tudi holding Vipa. Ko je na oblast prišla prva vlada Janeza Janše, vajeti v gospodarstvu pa so začeli prevzemati ljudje iz nove kadrovske elite, so napadli tudi holding Vipa. Ko je Janša konec leta 2007 napovedal vojno proti prvemu možu Pivovarne Laško Bošku Šrotu in drugim izbranim tajkunom, je Vipa že prešla v roke skupine poslovnežev, med katerimi je bil glavni Kuharič.

Lastništvo Vipe je "začasno" prevzel cerkveni finančni holding Zvon Ena, ki ga je leta 2010 zamenjala luksemburška družba Towra znanega finančnika Bogdana Pušnika. Ta je v zadnjem desetletju sodelovala pri več prevzemnih zgodbah, v katerih je odigrala vlogo delniškega parkirišča za vnaprej izbrane kupce.

Ko se je Vipa potapljala, kupil parcelo za novo hišo

Ko se je leta 2007 vojna končala in je zmago slavila ekipa Boruta Kuhariča, je bila Vipa največji finančni holding v regiji. Imela je več kot 120 milijonov premoženja.

Kmalu po izbruhu finančne krize pa se je izkazalo, da je bila tako kot večina drugih domačih finančnih holdingov zgrajena na trhlih temeljih - kratkoročnih bančnih posojilih. Te so jemali po visokih obrestnih merah in jih nato morali redno podaljševati.

Borut Kuharič Foto: Bojan Puhek

Do poletja 2010, ko so se nad Vipo zgrnili črni oblaki. Iztekalo se ji je za več deset milijonov evrov posojil, sredstev za poplačilo bančnih upnic pa družba ni imela.

Nekaj mesecev zatem sta zakonca Kuharič po naših informacijah podpisala pogodbo za nakup 1.300 kvadratnih metrov velikega zemljišča pod Šmarno goro v Ljubljani. Na njem zdaj raste vila.

V letu 2010 se je povprečna cena za kvadratni meter zemljišča za gradnjo v Ljubljani gibala okoli 260 evrov. Za posel, ki bi bil lahko vreden več kot 300 tisoč evrov, zakonca Kuharič na nepremičnini nimata vpisane hipoteke.

Borut Kuharič Foto: Bojan Puhek

Pred upniki rešili Mlinotest …

Medtem ko sta zakonca Kuharič v Ljubljani gradila novo vilo, se je na drugem koncu Slovenije začelo reševanje premoženja holdinga Vipa pred upniki.

Glavno breme finančnih težav je nosila ajdovska pekarska skupina Mlinotest. Od lastnika je morala odkupiti za okoli osem milijonov evrov vrednostnih papirjev in nasedlih nepremičninskih naložb. Ključen je bil kompleks Lipa v Ajdovščini.

Ekipa pod vodstvom Davida Nabergoja je izvedla prevzem Mlinotesta. Ekipa pod vodstvom Davida Nabergoja je izvedla prevzem Mlinotesta. Foto: STA S tem so si le kupili nekaj časa. Banke so poleti 2012 z izvršbami ohromile delovanje finančno izčrpanega holdinga in se lotile njegovega premoženja, v prvi vrsti Mlinotesta. Toda v Ajdovščini so že imeli pripravljen načrt, kako ga rešiti pred upniki.

Delnice Mlinotesta so prenesli na podjetje poštni nabiralnik Go!, vse skupaj pa je bilo del skrbno načrtovanega menedžerskega prevzema, ki so ga kasneje izpeljali vodilni kadri v Mlinotestu. Pri štiri milijone evrov vrednem poslu je sodeloval tudi Kuharič, ki bi moral postati lastnik tretjine Mlinotesta.

Toda dogovor je še pred dokončanjem prevzema splaval po vodi, kratko pa je potegnil Kuharič. Ekipa, zbrana okoli predsednika uprave Mlinotesta Davida Nabergoja, naj bi namreč ugotovila, da Kuhariča za dokončanje transakcije ne potrebuje več.

Danes se med menedžerji Mlinotesta in malimi delničarji na sodiščih odvija vojna, pri čemer zadnji zahtevajo višjo denarno odpravnino.

... in sončno elektrarno, ki prinaša visok dobiček

V roke ekipe, ki je prevzela Mlinotest (in se pozneje sprla), je potihoma spolzel še en dragocen del premoženja danes propadle Vipe.

Gre za podjetje Vipa naložbe, ki je med letoma 2011 in 2012 na strehi nekdanjega kompleksa Lipa v Ajdovščini postavila sončno elektrarno. 

Fotografija je simbolična. Fotografija je simbolična. Foto: STA S proizvodnjo električne energije redno ustvarja več kot 600 tisoč evrov letnih prihodkov in kar okoli 200 tisoč evrov dobička, ki se v celoti prelije v roke njegovih lastnikov.

Vipa je naložbo izgubila konec leta 2011, ko jo je prek konverzije 450 tisoč evrov visoke terjatve v kapital prevzelo podjetje ML Inženiring. To je bilo del finančne skupine Modra Linija Holding iz Kopra, ki je nedavno financirala menedžerski prevzem Mlinotesta.

Danes je Vipa naložbe v lasti Boruta Kuhariča (40 odstotkov), Davida Nabergoja (20 odstotkov), sinov Nika Trošta (10 odstotkov) …

"Vipa naložbe je bila projektna družba, ustanovljena leta 2009, ki ni bila nikoli nosilka nikakršnega vrednejšega premoženja (le 7.500 evrov kapitala) in smo jo z nekaj takratnimi kolegi odkupili za izpeljavo povsem zasebnega poslovnega projekta, ki smo ga s svojimi zasebnimi sredstvi in krediti tudi financirali. S tem ni bilo premoženje Vipe v ničemer oškodovano ali okrnjeno," je medtem pojasnil Majcenovič.

Kupil zgodovinski hotel v središču prestolnice

Po tem, ko so mu menedžerji ajdovskega Mlinotesta prekrižali načrte in je izvisel iz prevzema te največje družbe v regiji, se je Kuharič lotil novega posla. 

TripAdvisorV starem mestnem jedru Ljubljane je kupil in obnovil trizvezdični hotel Pri Mraku, ki ima bogato zgodovino. Gre za dom znanega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Mraka, na vrtu pa stoji dvesto let stara vinska trta, iz katere delajo peneče vino.

Pred tem je bil hotel v lasti družbe Daj-Dam Bojana Zorca, ki pa se je v začetku lanskega leta odločil za njeno prodajo družini Kuharič. "Hotel je potreben obnove, saj se več let vanj ni nič vlagalo. Bil je v katastrofalnem stanju," je pojasnil Kuharič.

Po dostopnih informacijah je njegovo podjetje za celotno operacijo najelo najmanj 1,5 milijona evrov posojila, od tega večino pri banki Sparkasse.

Kuharič je bil v preteklosti lastnik več podjetij. Enega od njih naj bi imel tudi v Švici, prek katerega je s 700 tisoč evri sodeloval pri prevzemu Mlinotesta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 45
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin