Predor, ki povezuje Evropo in Azijo

Gre za enega od najbolj ambicioznih investicijskih projektov vlade turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana.

Najgloblji predor na svetu Po navedbah turških oblasti je predor najgloblji na svetu, njegovo odprtje pa sovpada z 90. obletnico ustanovitve sodobne Turčije. Predor je sicer del večjega projekta Marmara, ki vključuje tudi nadgradnjo obstoječih primestnih železniških povezav. S tem bi vzpostavili 76 kilometrov dolgo železniško linijo, ki bi povezovala dve celini.

Prva ideja že leta 1860 Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič izpostavil otomanski sultan Abdul Medjid leta 1860, a takrat tehnična oprema ni bila zadostna za njeno uresničitev. Željo po izgradnji predora pod morjem so znova obudili v 80. letih prejšnjega stoletja, študije pa so pokazale, da je projekt tako izvedljiv kot tudi ekonomsko upravičen.

Erdoganove ambicije tudi razlog za proteste Erdogan, nekdanji župan Carigrada, je leta 2004 načrt oživil kot enega od svojih megalomanskih gradbenih projektov za 16-milijonsko mesto. Med njegovimi drugimi projekti so bili še tretje letališče, tretji most prek Bosporja in kanal, v katerega bi preusmerili del pomorskega prometa.

Njegove ambicije so sicer eden od razlogov za izbruh protestov junija v Carigradu, saj so se ljudje uprli načrtom urbanistov, zaradi katerih morajo številni zapustiti domove, mesto pa izgublja zelene površine. Tudi ob tokratni otvoritvi kritiki izpostavljajo, da projekt izraža "faraonske" ambicije Erdogana. Kritični so tudi do dejstva, da do otvoritve prihaja tako zgodaj, čeprav predor še kar nekaj časa ne bo polno operativen.

Na odprtju bo sicer prisotnih veliko visokih gostov, med drugim japonski premier Šinzo Abe. Japonska banka za mednarodno sodelovanje je bila namreč glavni financer projekta, za katerega je prispevala 735 milijonov evrov.

"Projekt stoletja" Gradnja predora, ki pod samim Bosporjem teče 1,4 kilometra in ki ga je Erdoganova vlada ocenila za "projekt stoletja", se je začela leta 2004 in naj bi trajala štiri leta. Gradnja se je kasneje precej zavlekla, tudi zaradi številnih pomembnih arheoloških najdb. Ob izkopavanju zemlje so namreč našli okoli 40.000 objektov. Med drugim so naleteli na zadnje počivališče kakih 30 bizantinskih ladij, kar je največja znana srednjeveška flota.

A arheologija ni navdušila Erdogana, ki se je pred dvema letoma pritoževal nad izkopavanji, češ da ogrožajo njegove načrte. "Najprej so rekli, da gre za arheološke najdbe, nato za glinene lončke, nato tisto, pa to. Je kaj od tega bolj pomembno od ljudi?" je bil kritičen.

V Carigradu je promet pereč problem. Prek Bosporja vsak dan potuje okoli dva milijona ljudi, obstoječe povezave pa so močno obremenjene.