Poslanci znova potrdili holding in slabo banko

Dejan Krušec, državni sekretar na ministrstvu za finance, je v imenu predlagateljev zakona o državnem holdingu odgovoril na očitke, zaradi katerih je državni svet zakon spet poslal v DZ. Poudaril je, da določbe o delovanju holdinga onemogočajo vpliv ene politične opcije na njegovo poslovanje in da je bil zakon pripravljen zaradi pomanjkanja transparentnosti zdajšnjega sistema, izgubljenega ugleda v tujini in s ciljem, da se poveča vrednost kapitalskih naložb države.

"Karkoli pomembnega bo katerakoli opcija predlagala, bo prišlo do nasprotovanj" Marija Plevčak (DeSUS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da se invazija odločilnih vetov in referendumov očitno nadaljuje tudi v tem mandatu. "Karkoli pomembnega bo katerakoli opcija predlagala, bo prišlo do nasprotovanj," je izpostavila in dodala, da bo DeSUS zakon spet podprl.

Jožef Horvat je izpostavil, da zakon o holdingu pomeni realizacijo gospodarskega programa NSi, v katerem so se zavzeli za centralizacijo upravljanja kapitalskih naložb države, Alenka Bratušek iz PS pa je dejala: "Kakšna je prava vrednost državnega premoženja, ne vemo. Niti ne vemo, po kakšni vrednosti, koliko in s kakšnimi obveznostmi naj bi ga prenesli na holding. Pravzaprav ne vemo nič, samo to, da vi to rešitev podpirate."

Marko Pogačnik (SDS) je prepričan, da zakon vsebuje določbe in tehnike za transparentno in racionalno upravljanje z državnim premoženjem in tako boljše poslovne rezultate podjetij. Ob tem je poudaril, da zakon vsebuje varovalke proti brezglavi prodaji državnega premoženja.

Poslanec SD Janko Veber je pojasnil, da zakon o holdingu ni reformni zakon in da ne gre za zakon, ki bi nas reševal iz krize, temveč gre za zadnjo fazo privatizacije, ki naj bi se izvedla mimo državnih inštitucij in oči javnosti. Mihael Prevc iz SLS je zatrdil, da opozicija koalicijo obtožuje nečesa, kar naj bi se šele zgodilo v prihodnosti. Poslance PS in SD je pozval, naj vladi dovoli spremeniti nekaj, kar evidentno ne deluje, pri čemer je zagotovil, da ne bo prišlo do nobene kraje.

Bratuškova: S slabo banko ne bomo rešili osnovnega problema – kreditnega krča Andrej Rus je pri obravnavi zakona o stabilnosti bank v imenu DS pojasnil, da smo izbrali najdražji model reševanja bank in da bi bila dokapitalizacija bistveno boljša rešitev. Kot pravi, zakon med drugim ne daje nikakršnega zagotovila, da se na slabo banko ne bodo prenašale tudi slabe terjatve dobrih podjetij in hipotekarni krediti posameznikov.

Krušec je v imenu vlade poudaril, da oporekajo razlogom DS za izglasovanje veta. Izpostavil je, da na vladi pričakujejo, da se bodo z izvajanjem zakona o holdingu izboljšale bonitetne ocene države, zaradi česar se bo lažje dostopalo do finančnih virov.

Jožef Horvat je poudaril, da gre za dober zakon, ki mu je zeleno luč dala tudi Evropska centralna banka, Alenka Bratušek pa je zatrdila, da je reševanje bank nujno, vendar po njenem s slabo banko ne bomo rešili osnovnega problema slovenskega gospodarstva – kreditnega krča.

"Zakon o slabi banki predvideva iskanje odgovornosti za bančni banditizem," je poudaril Andrej Šircelj (SDS) in dodal, da zakon poleg tega rešuje težave slovenskega gospodarstva.

Matevž Frangež (SD) je pozval, da težave bančnega sektorja rešimo na optimalen in racionalen način, ter opozoril, da je dokapitalizacija bank desetkrat cenejša od uvedbe slabe banke.

Bojan Starman je dejal, da bodo v DL zakon ponovno podprli in da jih pri tem ni nič strah odgovornosti, Roman Žveglič (SLS) je pojasnil, da je slaba banka ključna rešitev za naš bančni sistem, Plevčakova pa je izpostavila, da opozicija slabi banki verjetno nasprotuje zato, ker je imela sama v prejšnjem mandatu možnost reševanja bančnega sektorja, pa se tega ni znala ali ni hotela lotiti drugače kot z dokapitalizacijo.