Prva moža družb Plinovodi in Gazprom, Marjan Eberlinc in Aleksej Miller, sta podpisala aneks k sporazumu med družbenikoma o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija.
To je zadnji korak pred ustanovitvijo skupne družbe, s katerim so definirane ključne faze in obseg projekta na ozemlju Slovenije, so sporočili iz Plinovodov.
Skupno podjetje bo ustanovljeno v marcu
Ob tem so pojasnili, da se hkrati intenzivno nadaljujejo dela na projektu na slovenskem ozemlju, ki jih skladno z medvladnim sporazumom med slovensko in rusko vlado o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Slovenije izvajata družbi Plinovodi in Gazprom. Skupno podjetje bo sicer ustanovljeno v marcu. "S tem podpisom družba Plinovodi ocenjuje, da je projekt Južni tok na ozemlju Slovenije prešel v fazo, ko sta njegova pomembna vloga in pomen potrjena širše, v okviru celotnega projekta Južni tok in hkrati obojestransko prepoznana tudi znotraj meja Slovenije," so poudarili.
"Paleta gospodarskih priložnosti"
Po njihovih pojasnilih gre za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt in za še bolj vidno in vplivno vlogo družb Plinovodi in Gazprom, saj bo projekt zaznamoval evropski energetski zemljevid in bo prispeval k sooblikovanju prihodnje energetske politike v smislu zanesljivosti, cenovne konkurenčnosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo.
Po ocenah Türka in Millerja priprave na Južni tok potekajo dobro
Pred tem je predsednika upravnega odbora ruske družbe Gazprom Alekseja Millerja sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. Kot so po srečanju sporočili iz urada predsednika republike, sta Türk in Miller ocenila, da priprave "potekajo dobro in da bo potrebno storiti vse za uspešno in hitro reševanje vseh vprašanj, ki se bodo pojavila v tej zvezi". Z zadovoljstvom sta tudi pozdravila odpravo donedavnih ovir pri tem projektu.
Na srečanju sta posebej poudarila strateški pomen naravnega plina kot okolju prijaznega energenta. Izpostavila pa sta tudi širša vprašanja energetskega sodelovanja med EU in Rusijo. Strinjala sta se, da postajajo dobave zemeljskega plina vse pomembnejši del tega sodelovanja, zato bo treba zagotoviti ustrezno vključitev tega vprašanja v okvir strateškega partnerstva med EU in Rusijo. "Priložnosti za to obstajajo, izkušnje z že izvedenim projektom Severni tok so vzpodbudne, vzpodbuden pa je tudi napredek pri pripravi projekta Južni tok," so navedli v uradu predsednika.
Zamisel o skupni konferenci držav, ki sodelujejo pri projektu Južni tok
Predsednik Türk in Miller sta omenila tudi zamisel o organizaciji konference na visoki ravni, na katero bi bile povabljene vse države, ki sodelujejo pri projektu Južni tok. Sogovornika sta se dotaknila tudi ustanovitve skupnega slovensko-ruskega podjetja za omenjeni plinovod, ki bo predvidoma ustanovljeno v marcu, in nadaljnjega umeščanja plinovoda v prostor na slovenskem ozemlju.
Predsednik uprave Gazproma o Južnem toku tudi z Janšo
Millerja je dopoldne sprejel tudi predsednik vlade Janez Janša. Miller je Janšo seznanil, da je ocenjena vrednost investicije v Sloveniji približno eno milijardo evrov. Projekt bo vodilo podjetje v skupni lasti ruskega podjetja Gazprom in slovenskega podjetja Plinovodi, ki bo imelo sedež v Sloveniji. Janša je pri tem izpostavil pomembno vlogo ministrstva za infrastrukturo in prostor pri realizaciji projekta Južni tok, še posebej v luči umeščanja projekta v prostor. Sogovornika sta se strinjala, da je investicija velika priložnost za slovensko gospodarstvo in pomemben korak ob prizadevanjih za višjo gospodarsko rast in rast zaposlenosti v Sloveniji.
Na zemljevidu trase novega plinovoda so Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska
Januarja se je Gazprom odločil, da se bo gradnja Južnega toka začela decembra letos in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno. Dokončna odločitev o trasi plinovoda medtem še ni znana, na končnem zemljevidu trase plinovoda pa naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni. Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Projektu se je v začetku februarja pridružila tudi Črna gora.
Plinovod naj bi bil končan leta 2015
Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015. Konec tega leta so predvidene tudi prve dobave po tem plinovodu.
Gazprom je lani v Slovenijo dobavil 530 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, trenutno veljavna pogodba o dobavi pa se bo iztekla leta 2017.
Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF.
Miller z Simčičem o letnem srečanju organizacije European Business Congress
Miller se je danes srečal tudi z ustanoviteljem projekta Esimit Europa Igorjem Simčičem. Kot so sporočili iz Esimita Europa, sta se Miller in Simčič dotaknila predvsem izvedbe letnega srečanja organizacije European Business Congress, ki bo v Portorožu potekalo 31. maja in 1. junija.
Simčič je Millerja seznanil s prihodnjimi športnimi in diplomatskimi cilji jadrnice Esimit Europa 2, ki pluje pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, njen glavni sponzor pa je Gazprom - ob tem sta se dotaknila zlasti vloge jadrnice pri protokolarnem dogodku ob prevzemu predsedovanja Cipra EU v drugi polovici leta.
2
