SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Neprodaja NLB: primer, ki kaže, kakšen pogled na lastnino vlada v Sloveniji

10

termometer

NLB
Foto: Matej Leskovšek

"Na odločitev, da NLB ne prodamo, se Bruselj ne more odzvati pozitivno, saj gre za izkrivljanje konkurence. Težava moralnega hazarda bo narasla in to bi naši politiki morali vedeti," odločitev vlade o tem, da ne želi izpustiti lastništva naše največje banke, komentira ekonomist Sašo Polanec. "To je žalostno. Pri nas imamo zelo zastarel pogled na lastnino," pa meni Rasto Ovin. 

Vlada je sklenila, da ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB. To torej pomeni, da prodaje naše največje banke za zdaj ne bo. Poleg prenizke cene je premier Miro Cerar odločitev vlade utemeljil s tveganjem zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, kar po njegovem preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman mora z odločitvijo vlade zdaj seznaniti Evropsko komisijo in poiskati morebitne alternative. 

Za komentar odločitve vlade smo vprašali ekonomiste Saša PolancaRasta Ovina in Mateja Lahovnika. Vprašali smo jih: 

1. Kakšen je njihov pogled na odločitev vlade, da NLB ne proda?
2. Kaj menijo o argumentu za neprodajo, ki ga je izrekel minister Dejan Židan, da "smo v banko vložili veliko denarja, zato so upravičena pričakovanja, da bo trud povrnjen"?
3. Kako se bo na odločitev vlade odzval Bruselj, pred katerim smo se leta 2013 zavezali, da bomo NLB prodali?
4. Je mogoče "počakati na boljšo ceno" in upati, da bo v prihodnosti za NLB mogoče iztržiti več?
5. Bomo NLB sploh kdaj prodali?

Anže Burger, Fakulteta za družbene vede:

"V NLB smo dali skoraj tri milijarde evrov. To so stroški državnega lastništva, stroški, ki jih bomo morali odpisati in ne računati, da jih bo privatizacija v celoti povrnila. Upam, da se bo Evropska komisija sedaj držala zavez in sama prodala NLB." "V NLB smo dali skoraj tri milijarde evrov. To so stroški državnega lastništva, stroški, ki jih bomo morali odpisati in ne računati, da jih bo privatizacija v celoti povrnila. Upam, da se bo Evropska komisija sedaj držala zavez in sama prodala NLB." Foto: Matej Leskovšek "Od vlade, ki v celotnem mandatu ni izvedla niti ene prave strukturne reforme, ni pričakovati, da bo izpeljala mater vseh reform, to je prodajo NLB. Razmere za prodajo bi trenutno težko bile boljše: rast v EU in drugje po svetu se je vrnila, borzni indeksi kotirajo pri razmerju, ki je bilo višje samo še v dveh zgodovinskih epizodah, med borznim balonom pred pokom 2001 in pred veliko recesijo 2008. Če politike skrbi prenizka cena, se to lahko rešuje tudi z drugačnim načinom prve prodaje, na primer z nizozemsko avkcijo.

Niti ne zdrži argument, da potrebujemo sistemsko banko, saj to že imamo, in sicer SID banko. Od leta 2011 smo davkoplačevalci NLB morali reševati z 2,2 milijarde evrov dokapitalizacij. Če upoštevamo še prenos slabih terjatev na DUTB v nominalni višini 710 milijonov, od česar je ocenjena državna pomoč 130 milijonov evrov, smo skupaj na skoraj treh milijardah evrov.

To so stroški državnega lastništva, stroški, ki jih bomo morali odpisati in ne računati, da jih bo privatizacija v celoti povrnila. Upam, da se bo Evropska komisija sedaj držala zavez in prodala NLB sama. Če hočemo preprečiti podobne intervencije na plečih davkoplačevalcev v prihodnje, moramo privatizirati v celoti vse gospodarske družbe, ki delujejo na trgu, na čelu z NLB." 

 

Sašo Polanec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

"Politiki bi morali vedeti, da se v povezavi z NLB pojavlja moralni hazard. Morda želijo z neprodajo le nabirati politične točke." "Politiki bi morali vedeti, da se v povezavi z NLB pojavlja moralni hazard. Morda želijo z neprodajo le nabirati politične točke." Foto: STA "1) Menim, da odločitev ni ustrezna, saj je zaveza posledica dejstva, da je NLB dobila državno pomoč, ki je dovoljena s posebnimi pogoji, kot je odprodaja v dogovorjenem roku. Čeprav načeloma soglašam s pogledom, da je pomemben časovni okvir za prodajo, pa v tem primeru vseeno moramo spoštovati zavezo, ki je namenjena preprečevanju izkrivljanja konkurence na enotnem trgu EU.

2) Seveda kot davkoplačevalec želim, da se banka proda po kar najvišji ceni. Vendar pa ni mogoče pričakovati, da bo kupec povrnil naše vložke, ampak plačal kupnino, ki jo bo upravičevala pričakovana vrednost, ne pretekli vložki. Razumem pogled gospoda Židana, vendar mora upoštevati tako vložke kot izgube, da bi lahko oblikoval pričakovanja o tem, koliko bomo lahko za banko iztržili. Dejstvo je, da banka ni preveč donosna v Sloveniji zaradi nizkih obrestnih mer denarne politike, donosnost je visoka le v podružnicah na Balkanu, kjer pa ima banka tudi visoke izgube.

3) Menim, da se Bruselj ne more odzvati pozitivno, saj gre za izkrivljanje konkurence, ki ga ne morejo dopuščati, saj bo sicer težava moralnega hazarda narasla. To bi tudi slovenski politiki morali vedeti. Morda želijo le nabirati politične točke v javnosti.

4) Cena bi lahko narasla v obdobju, ko bo ECB dvignila obrestne mere in se bo donosnost dvignila. Vendar pa imamo obenem javni dolg, za katerega plačujemo obresti. Odločitev, da bomo to naredili pozneje, ni zastonj.

5) Da, prepričan sem, da jo bomo prej ali slej prodali. Sicer verjamem, da bo NLB v nekaj letih vredna bistveno manj, saj bodo nove tehnologije, kot je block chain, spodbudile vstop novih bank, ki bodo poslovale z nižjimi stroški, zaradi česar bodo ponujale višje obrestne mere za depozite in nižje obrestne mere za posojila. NLB se bo, če bo v državni lasti, prepočasi prilagodila in verjetno delila usodo številnih podjetij, ki so umirala na obroke."

 

Rasto Ovin, fakulteta Doba

"Evropska komisija ne želi, da bi država metala denar v banko v imenu prebivalstva. Pri nas pa se to prikazuje kot pritisk na naše politike. V tem ni logike." "Evropska komisija ne želi, da bi država metala denar v banko v imenu prebivalstva. Pri nas pa se to prikazuje kot pritisk na naše politike. V tem ni logike." Foto: STA "Gre za največjo, a zelo žalostno privatizacijsko zgodbo v Sloveniji. Vidimo, da se ponavlja enaka zgodba, kot je bila pri Telekomu Slovenije. To je zelo slabo, saj se vidi, kako nezanesljiv partner je Slovenija. Privatizacija bi namreč lahko prinesla koristi. 

Ko je bil finančni minister Andrej Bajuk, so vrednost NLB delili na tri dele, dogovor o prodaji je bil že pripravljen, a so nato politiki od tega odstopili.

Pri nas imamo zelo zastarel pogled na lastnino: drugim ne želimo dati v upravljanje svojih podjetij. V preteklosti so celo govorili, da bi bila prodaja državnega podjetja nacionalna izdaja. Slovenija ima finančno luknjo in na to pri zdajšnji gospodarski rasti pozabljamo. Razmere pri nas so danes drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Menim, da prodaje NLB ne bo. Pred 15 leti je bila cena višja od knjigovodske vrednosti, danes pa vemo, kakšna je. 

Država ima sicer svoje interese. Ni nujno, da smo sami krivi za to bančno luknjo. Vemo tudi, da so pogledi na to, kako je bila ta luknja ocenjena, danes različni.

Z odločitvijo, da se NLB ne proda, je zgodba žalostna in za ekonomski pogled pri tem ni prostora. Stvari pri nas se ne premaknejo nikamor. Če je država lahko dober gospodarstvenik, takšnemu lastništvu ni nasprotovati. A se je doslej pokazalo, da si je politika vzela to mesto in da državno lastništvo ni dobra rešitev. Evropsko komisijo je treba jemati resno. Komisija ne želi, da bi država metala denar v banko v imenu prebivalstva. Pri nas pa se to prikazuje kot pritisk na naše politike. V tem ni logike."

 

Matej Lahovnik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani:

"Davkoplačevalci nikoli ne bomo dobili povrnjenih milijard, ki smo jih vložili v reševanje NLB. Pričakovanja, da bodo tuji kupci plačali toliko, kot so tranzicijske elite pokradle, iz banke, so skregana z ekonomsko logiko." "Davkoplačevalci nikoli ne bomo dobili povrnjenih milijard, ki smo jih vložili v reševanje NLB. Pričakovanja, da bodo tuji kupci plačali toliko, kot so tranzicijske elite pokradle, iz banke, so skregana z ekonomsko logiko." Foto: Bor Slana "Vlada in SDH sta po eni strani trdila, da želita s prodajo banke iztržiti čim več, po drugi strani pa sta izbrala takšen model privatizacije, ki tega ne omogoča. Pravzaprav se je zdelo, kot da poskušajo z izbranim modelom privatizacije odgnati resne strateške investitorje.

Po izbranem načinu bi bila država še naprej največja lastnica banke, noben posamezen zasebni lastnik pa ne bi imel večjega vpliva na upravljanje NLB kot država. Kdo pa bo ponudil spodobno ceno za nakup delnic banke v kateri bo imela še naprej odločilno besedo država?! Če bi vlada in SDH s prodajo in željo po doseganju čim višje cene mislila resno bi prodala večinski delež banke strateškemu investitorju in pobrala tudi prevzemno premijo. 

Davkoplačevalci nikoli ne bomo dobili povrnjenih milijard, ki smo jih vložili v reševanje NLB. Pričakovanja, da bodo tuji kupci plačali toliko, kot so tranzicijske elite pokradle, iz banke, so skregana z ekonomsko logiko. Če vladi ne uspe prepričati Evropske komisije v odlog prodaje, lahko ta zaradi danih zavez jeseni zahteva prodajo banke pod časovnim pritiskom. V tem primeru se bo škoda merila v stotinah milijonov evrov, ker bodo pač vsi kupci vedeli, da gre za prodajo v skrajni sili in bodo oddali še veliko nižje ponudbe.

Pravi čas za prodajo NLB bo takrat, ko bo dovolj ljudi v Sloveniji razumelo, da imajo koristi od državnega lastništva banke samo politični izbranci, medtem ko imajo navadni državljani s tem samo stroške, ker pač morajo vsake toliko časa sanirati banko. Po vseh milijardah in večkratnih sanacijah NLB bi pričakovali, da je večini to že jasno in da bo odločitev vlade naletela na hud odpor v javnosti."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 66
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin