SiolNET. Posel danes Novice
0,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na vrhu gospodarstva v zraku rešitve za energetsko draginjo

0,14

termometer

Vrh slovenskega gospodarstva |  | Foto: STA
Foto: STA

Na Brdu pri Kranju so se na vrhu gospodarstva zbrali vodilni gospodarstveniki. Uvodoma so si zastavili nove razvojne cilje do leta 2030, v zraku pa je predvsem sprejemanje ukrepov za energetsko draginjo pri velikih porabnikih. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je za danes napovedal uredbo za določitev referenčne nabavne cene elektrike.

Na današnjem dogodku, ki nosi slogan Gradimo mostove prihodnosti, bi moral gospodarstvenike nagovoriti premier Robert Golob, a se je zaradi slabega počutja opravičil.

V njegovem imenu je minister Bojan Kumer napovedal, da bo vlada po napornih usklajevanjih z elektrogospodarstvom in drugimi deli gospodarstva v zadnjih tednih še danes sprejela uredbo, s katero bodo opredelili referenčne nabavne cene elektrike za podjetja. Po izjavah v prejšnjih dneh naj bi bile te vezane na nemško borzo elektrike.

Na to referenčno ceno naj bi nato vlada ta teden sprejela še shemo za subvencioniranje cen elektrike in plina do 70 odstotkov lanske porabe.

Opozorila gospodarstvenikov

Iz gospodarskih krogov je namreč v zadnjih dneh, še posebej danes, prišlo več opozoril, da domače elektrogospodarstvo podjetjem elektriko še vedno ponuja po zelo visokih cenah.

Tudi Kumer je priznal, da interesi elektrogospodarstva in ostalega gospodarstva niso bili vedno v sozvočju, a je prepričan, da bo po sprejemu vseh dodatnih ukrepov za naslovitev energetske draginje gospodarstvo izzive odlično prestalo.

Visoke cene elektrike in plina ob prelomu leta in v času, ko morajo podjetja zakupiti energijo za naprej, predstavljajo veliko negotovost za gospodarstvo.

Izvršni direktorici GZS se je odvalil kamen od srca

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je tako povedala, da se ji je ob Kumrovi novici odvalil kamen od srca. Po njenih besedah je za interventno zakonodajo že skrajni čas, veliko energije pa so vanjo vložili tudi v GZS.

So pa po njenih besedah delovali tudi na drugih področjih, npr. na področju zelenega in energetskega prehoda. Sredi novembra so tako pripravili posvet o energetskem prehodu in pripravili priporočila, kako priti do uvozne neodvisnosti in ogljične nevtralnosti do leta 2035.

Recepti so uporabiti vse nizkoogljične vire, tudi jedrsko energijo, za nadomestitev energije iz premoga in naslovitev rasti porabe, upoštevati ekonomiko in financiranje tega prehoda, pospešiti umeščanje novih energetskih virov v prostor ter okrepiti raziskovalne dejavnosti na tem področju.

Zelo ambiciozni cilji

Nahtigal in generalni direktor GZS Aleš Cantarutti sta predstavila tudi nove cilje gospodarstva do leta 2030. Ti bodo nadomestili tiste, ki so si jih v okviru GZS zastavili do leta 2025.

Cilje so pripravili v analitiki GZS. Po Cantaruttijevih besedah se morda zdijo zelo ambiciozni, a kot pravi, je to dobro. Kar nekaj ciljev do leta 2025 je namreč gospodarstvo doseglo že lani, je pripomnil.

Gospodarstvo je tako že lani doseglo cilj 50 milijard evrov izvoza. Novi cilj je tako 95 milijard evrov prihodkov od izvoza do leta 2030.

Novi cilj pri dodani vrednosti na zaposlenega je 88 tisoč evrov. Do zdaj je bil cilj 60 tisoč evrov do leta 2025, lani se je dodana vrednost ustavila pri okoli 53 tisoč evrih.

Gospodarstvo po novem cilja na povprečno bruto plačo 3.200 evrov do leta 2030, obstoječi cilj je bil 2.300 evrov do leta 2025.

Ob tem so cilji še povečanje snovne produktivnosti za 50 odstotkov, napredovanje z 11. na peto mesto po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga izračunavajo pri Evropski komisiji, ter znižanje energetske odvisnosti celotne družbe s 47 na 40 odstotkov.

Tokratni vrh gospodarstva je sicer drugi letos. Na spomladanskem srečanju so na GZS skupaj s 130 vodilnimi predstavniki slovenskih podjetij pripravili dokument Horizonti prihodnosti s cilji in 150 konkretnimi ukrepi za nadaljnji razvoj. Ti so strnjeni v štirih področjih – zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost na vseh področjih, reindustrializacija ter vloga države in finančnega sistema.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin