SiolNET. Posel danes Novice
6,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Milijoni od športnih stav se stekajo v tujino, država pa raje brani monopol Športne loterije

6,78

termometer

športne stave, listki

Na trgu športnih stav se v Sloveniji letno obrne več kot pol milijarde evrov denarja. Igralci veliko večino tega vplačajo prek bolj priljubljenih tujih spletnih stavnic. Te v Sloveniji niso regulirane, zato jim v slovenski proračun ni treba nakazati niti evra.

Če bi se odločili za liberalizacijo oziroma odprtje trga, bi uveljavljeni svetovni ponudniki, kot so bet-at-home, bwin in bet365, ki že dolgo časa delujejo na slovenskem trgu, tudi uradno vstopili nanj ter začeli plačevati koncesijske dajatve in davke od iger na srečo.

V Športni loteriji si želijo, da bi bilo ukrepanje proti nezakoniti ponudbi bolj učinkovito. V Športni loteriji si želijo, da bi bilo ukrepanje proti nezakoniti ponudbi bolj učinkovito. Toda vlada Mira Cerarja se je raje odločila, da bodo vrata tujim ponudnikom ostala zaprta, na področju športnih stav pa bo monopol ohranila Športna loterija. In to ne glede na to, da se obseg vplačanih stav in s tem potencialni izkupiček za državo vsako leto poveča za okoli štiri odstotke, Športna loterija pa je od leta 2012 izgubila kar 30 odstotkov prihodkov.

Razpršeno lastništvo in odločanje

Športna loterija, ki deluje od leta 1995, ima tako kot Loterija Slovenije posebno družbeno vlogo, saj je njena naloga zbirati denar za športne in invalidske organizacije.

Toda v nasprotju z Loterijo Slovenije ni v državni lasti. Gre za zasebno družbo, katere lastništvo si deli pet velikih delničarjev: 

  • Loterija Slovenije, 
  • Pošta Slovenije, 
  • Smučarska zveza Slovenije (SZS), 
  • Olimpijski komite Slovenije (OKS) in 
  • Nogometna zveza Slovenije. 

Nihče od teh nima več kot 20-odstotnega lastniškega deleža.

Pričakujejo boljše poslovanje

Razpršeno lastništvo je zelo verjetno eden od razlogov, da uprava Športne loterije kljub slabšemu poslovanju v zadnjih petih letih ostaja na položaju.

Nadzor nad dostopom do tujih spletnih stavnic v Sloveniji izvaja finančna uprava (Furs). Nadzor nad dostopom do tujih spletnih stavnic v Sloveniji izvaja finančna uprava (Furs). Foto: STA Po neuradnih informacijah naj bi bili nekateri večji delničarji, ki se nočejo javno izpostavljati, nezadovoljni z njenim delom.

"Javno ne moremo in ne želimo komentirati svojih stališč, podanih na sejah nadzornega sveta, o delu vodstva Športne loterije. Lahko pa navedemo, da smo in bomo zahtevali bolj ambiciozno zastavljene cilje ter čim večjo prilagoditev Športne loterije trendom na področju te dejavnosti," so povedali v Pošti Slovenije.

Na NZS, ki je v lastništvo Športne loterije vstopila spomladi 2015, so povedali, da se zavedajo, kakšne koristi jim lahko prinesejo delnice družbe. V skladu s svojimi pristojnostmi bodo zato vplivali na čim boljše poslovanje družbe in s tem na čim večje finančne koristi za slovenski nogomet.

Dobiček upada, dividende v višave

Apetite delničarjev so v Športni loteriji vsaj deloma potešili s tem, da so lani za 20 odstotkov povečali višino dividend. Izplačali so jim 1,855 milijona evrov bruto, čeprav se končni poslovni izid že dalj časa poslabšuje in je bil v letu 2015 najnižji po letu 2008.

Ob vsem tem pomaga tudi dejstvo, da je Športna loterija pomemben sponzor velikih športnih dogodkov in vplivnih organizacij na področju športa. Med drugim finančno podpira svojega solastnika - OKS, ki mu predseduje Bogdan Gabrovec.

"Višina sredstev, namenjenih za oglaševanje, je opredeljena v poslovnem načrtu in je poslovna skrivnost. Učinki so, glede na ustvarjeno prodajo iger, pozitivni. Enako kot za oglaševanje velja tudi za sponzorstvo," so se pojasnilom izognili v Športni loteriji.

Športna loterija bo kmalu iskala novega šefa

Po več kot 20 letih bo Športna loterija očitno dobila novega predsednika uprave. V drugi polovici letošnjega leta namreč poteče mandat dozdajšnjemu prvemu možu Janezu Bukovniku in članu uprave Antonu Černetu. Po naših informacijah naj bi se upokojila. V upravi Športne loterije bi tako ostal le Tomo Šeme.

"Postopek izbire kandidatov in imenovanja novega predsednika oziroma člana uprave je v popolni pristojnosti nadzornega sveta. Nadzorni svet o postopku ne obvešča uprave družbe," so nam pojasnili v Športni loteriji.

Prepričali tudi vladne može

Ob sprejemanju nove igralniške zakonodaje jim je uspelo očitno prepričati tudi ključne predstavnike vlade.

Igralniški mogotec Joc Pečečnik se zavzema za ohranitev monopola Športne loterije. Igralniški mogotec Joc Pečečnik se zavzema za ohranitev monopola Športne loterije. Foto: Klemen Korenjak Na ministrstvu za finance so že junija 2015, ko je bil minister še Dušan Mramor, javno objavili osnutek novele zakona o igrah na srečo. Ključne rešitve v njej so:

  • igre na srečo bodo smele tržiti tudi družbe, ki nimajo sedeža v Sloveniji,
  • zmanjšuje se najvišje dovoljeno število koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih,
  • odpravlja se stroga omejitev lastništva igralnic, po kateri so lahko večinski delež imele le Republika Slovenija, lokalne skupnosti in paradržavna podjetja.

Še pomembneje, odločili so se za ohranitev monopola na področju prirejanja klasičnih iger na srečo in stav. Loteriji Slovenije bi z zakonom podelili koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo, novo obliko koncesije za prirejanje stav pa bi dobila Športna loterija.

Po več kot letu dni in pol čakanja je predlog novele pripravljen in bo po koalicijski uskladitvi poslan v obravnavo na vlado, so za Siol.net povedali na ministrstvu.

Kakšen je bil vpliv na pisce zakona?

Informacij, da naj bi bili nekateri zaposleni na ministrstvu za finance, ki sodelujejo pri pripravi igralniške zakonodaje, v stiku z vodstvom Športne loterije – to pričakovano lobira za ohranitev statusa monopolista pri športnih stavah –, na ministrstvu niso komentirali.

Vpliv Športne loterije na predlog zakona naj bi se kazal tudi v uvodnih določbah, v katerih se ministrstvo sklicuje na dobre prakse iz drugih evropskih držav, ki pa so po naših informacijah neustrezno predstavljene oziroma neresnične. Med njimi tudi ni nobenega primera držav, ki so uspešno sprostile trg športnih stav, kot na primer sosednja Hrvaška.

Tudi na Športni loteriji niso ne potrdili ne zanikali, da bi bili v stikih s posameznimi zaposlenimi na ministrstvu, ki so pripravljali novelo. "Na osnutek novele smo oddali pisne pripombe," so bili skopi s pojasnili.

Pečečnik v bran Športni loteriji

Za to, da mora država ohraniti monopol Športne loterije, se je konec lanskega leta zavzel tudi Joc Pečečnik, igralniški mogotec in eden od najbogatejših Slovencev. 

Poslanec Andrej Čuš je spraševal vlado, zakaj ohranja monopolni položaj za posebne igre na srečo. Poslanec Andrej Čuš je spraševal vlado, zakaj ohranja monopolni položaj za posebne igre na srečo. Foto: STA Ko je poslanec Andrej Čuš spraševal vlado, zakaj ohranja monopolni položaj za posebne igre na srečo, mu je Pečečnik javno odgovoril, da bi "to ja morali zagovarjati lobisti, ki so za to plačani in imajo interes, da gredo dobički od loterij – namesto invalidom in humanitarnim organizacijam – v zasebne žepe".

Kljub vsemu bi lahko bili poleg skrbi za invalidske in humanitarne organizacije v ozadju tudi Pečečnikovi zasebni interesi.

Po neuradnih informacijah naj bi se s Športno loterijo dogovarjal za večji posel, in sicer za nakup programske opreme za športne stave. Tega v Interblocku nismo mogli preveriti, saj v skoraj tednu dni niso odgovorili na naša vprašanja. V Športni loteriji so zagotovili, da od Interblocka ne kupujejo informacijskega sistema, niti njihovega sistema ne uporabljajo.

Že v letu 2015 se je v Interblocku zaposlil sin dolgoletnega predsednika uprave Športne loterije Janeza Bukovnika. Po dostopnih informacijah je že prej služboval pri Pečečniku, vendar v ZDA. Katere naloge je prevzel in ali je to kakorkoli povezano z interesi Interblocka v Športni loteriji, ni znano.

Ministrstvo: boj proti kriminalu

"Odločitev za tako ureditev (ohranitev monopola Športne loterije, op. p.) je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi sodišča EU dovoljeno uvesti tako strogo omejitev konkurence na tem področju," so na ministrstvu utemeljili razloge za svojo odločitev.

Glavna cilja, ki ju skušajo doseči, sta boj proti goljufiji in pranju denarja ter visoka raven varstva potrošnikov. Na ministrstvu za finance so prepričani, "da se lahko učinkovito preprečevanje kriminala doseže z ustreznim nadzorom, ki se najbolje opravi nad enim subjektom prirejanja, za katerega velja strog nadzor države oziroma javnih organov".

Tudi kar zadeva preprečevanje odvisnosti in pretiranega igranja, na ministrstvu za finance izhajajo s stališča, da je to najlažje doseči z usmerjanjem igralcev k Športni loteriji. "Država že zdaj nad poslovanjem obeh prirediteljev izvaja strog nadzor, s predlagano novelo pa se uvajajo še dodatne omejitve pri oglaševanju iger na srečo," so dodali.

Evropska komisija in tuji velikani bdijo nad dogajanjem

Na ministrstvu se pri odločitvi, da ohranijo monopol Športne loterije, niso ozirali na pripombe Evropske komisije. Ta je že v letu 2012 pod drobnogled vzela našo igralniško zakonodajo, saj naj bi onemogočala tuje ponudnike stav.

Vlada Mira Cerarja se je očitno odločila, da bodo vrata tujim ponudnikom športnih stav ostala zaprta. Vlada Mira Cerarja se je očitno odločila, da bodo vrata tujim ponudnikom športnih stav ostala zaprta. Foto: Matej Leskovšek Postopek so uvedli po pritožbi predstavnika podjetja GVC Holdings, enega vodilnih ponudnikov spletnega igralništva v Evropi, ki ima tako kot drugi velikani sedež na britanskem otoku Man. Pod njegovim okriljem je med drugim spletna stavnica bwin. Zmotilo ga je ravno to, da zaradi monopola ne more legalno vstopiti na slovenski trg.

Poleg tega, da so tuji igralniški velikani iskali pravico na evropskih organih, so se odločili tudi za visoko tožbo proti Sloveniji zaradi onemogočanja poslovanja. Kot je znano, so morali slovenski ponudniki dostopa do interneta leta 2010 na zahtevo urada za nadzor prirejanja iger na srečo blokirati dostop do tujih spletnih stavnic.

Kljub temu lahko igralci iz Slovenije še danes nemoteno dostopajo do velikih tujih spletnih stavnic, njihov tržni delež in prihodki pa naj bi se iz meseca v mesec povečevali.

"Z zanimanjem spremljamo dogajanje na področju igralniške zakonodaje in napredovanje aktualne novele zakona, toda v tem trenutku je še ne moremo komentirati," je za Siol.net povedal Jay Dossetter, vodja službe za odnose z javnostmi v GVC Holdings.

Fundaciji hoteli preprečiti delovanje bwin

Da je monopolni položaj Športne loterije v nasprotju z evropsko zakonodajo ter da dejansko škoduje tako interesom države kot športnih in humanitarnih organizacij, je v začetku leta 2011 ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO) ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki sta neposredno odvisni od koncesijskih dajatev Športne loterije, sta že leta 2006 vložili tožbo proti tuji spletni stavnici bwin. Od nje sta zahtevali skoraj dva milijona evrov odškodnine.

Toliko denarja naj bi fundaciji izgubili v manj kot letu dni zaradi domnevno nelojalne konkurence. V nasprotju s Športno loterijo jim namreč ni treba plačevati koncesnin, zato sta fundaciji hoteli prek sodišča doseči prepoved delovanja bwin.

"Država dovoljuje intenzivno oglaševanje"

Toda na Okrožnem sodišču v Ljubljani fundaciji nista bili uspešni. Njun tožbeni zahtevek so v celoti zavrnili in v obrazložitvi sodbe opozorili na nekonsistentnost države.

Da je monopolni položaj Športne loterije v nasprotju z evropsko zakonodajo ter da dejansko škoduje tako interesom države kot športnih in humanitarnih organizacij, je v začetku leta 2011 ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. Da je monopolni položaj Športne loterije v nasprotju z evropsko zakonodajo ter da dejansko škoduje tako interesom države kot športnih in humanitarnih organizacij, je v začetku leta 2011 ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. Foto: Thinkstock "Prirejanje iger na srečo je gospodarska dejavnost, za katero velja prost pretok storitev," je zapisala sodnica Tanja Poberžnik. Če že obstajajo omejitve, pa morajo odražati skrb države za zmanjšanje hazardiranja. Financiranje družbenih dejavnosti je le naključno ugodna posledica, ne pravi razlog omejevanja.

Slovenija bi morala zasledovati tudi konsistentno politiko omejevanja iger na srečo, česar pa po mnenju sodišča ne počne. Nasprotno, dovoljuje intenzivno oglaševanje iger na srečo v vseh medijih in tako spodbuja državljane k igranju iger na srečo. Pri tem pa zasleduje svoje kapitalske koristi.

Sodišče: več koncesij, več dajatev

"Nobenega utemeljenega razloga ni, da naš zakon povezuje prirejanje internetnih iger na srečo s predhodno pridobitvijo koncesije," je navedla sodnica. Gre torej za varstvo slovenskih prirediteljev pred konkurenco, kar pomeni nedopustno oviro prostemu pretoku blaga in storitev.

Ohranjanje monopola po mnenju sodišča ne pomeni omejevanja dostopnosti do iger na srečo, ampak zmanjšanje konkurence in povečanje možnosti izkoriščanja monopolnega položaja. To se lahko ne nazadnje odraža v manj ugodnih kvotah za igralce.

Če bi koncesije podelili tudi drugim, tujim spletnim prirediteljem, bi lahko fundaciji pridobili več koncesijskih dajatev za svoje delovanje.

Vlada pri pisanju nove igralniške zakonodaje te sodbe ni upoštevala.

Koliko zasluži Športna loterija in kam gre denar

Športna loterija je v letu 2015 s trženjem športnih stav in iger ustvarila nekaj manj kot 80 milijonov evrov bruto prihodkov. Za načrti je zaostala za okoli štiri odstotke.

Od tega je v sklad za dobitke šlo okoli 54 milijonov evrov, kar 12,7 milijona evrov pa za obvezne dajatve, kot so koncesijske dajatve, davek od iger na srečo in davek od srečk. Zadnjega je država uvedla septembra 2013 in je poslabšal konkurenčnost Športne loterije. 

V proračun gresta davek, ki ga država pobere že ob samem vplačilu stave, ter davek od razlike med vplačili in izplačili. Tudi koncesijska dajatev se plačuje od razlike med vplačili in izplačili, pri čemer gre 80 odstotkov v roke Fundacije za šport (FŠO) ter 20 odstotkov v roke Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).

Po izplačilu dobitkov in plačilu dajatev je torej Športni loteriji ostalo okoli 12,8 milijona evrov neto prihodkov. Od tega so porabili 2,3 milijona evrov za plače in druge stroške zaposlenih. Za stroške materiala in storitev je šlo 7,3 milijona evrov, po stroških financiranja pa je družba ustvarila blizu dva milijona evrov čistega dobička.

V letu 2016 so v Športni loteriji po dolgem času povečali prihodke in ustvarili za 84,4 milijona evrov bruto prodaje iger na srečo. "S podatkom o dobičku pa še ne razpolagamo," so dodali v Športni loteriji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 122
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin