SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Lagardova pozdravila prispevek Japonske h krepitvi IMF

4

termometer

 | Foto:
Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je pozdravila zavezo Japonske, da bo v sklad prispevala 60 milijard dolarjev, in k takšnemu koraku pozvala tudi druge države članice.

Odločitev Japonske predstavlja pomemben prispevek h krepitvi zaščite pred širitvijo dolžniške krize v območju evra. Lagardova je ocenila, da gre za pomemben korak naprej v prizadevanjih, da bi preprečili izbruh novih kriz in da bi promovirali stabilnost globalnega gospodarstva. "Pozivam tudi druge članice IMF, da sledijo japonskemu zgledu," je povedala Lagardova.

"Prispevek Japonske bo pomembno dopolnil 200 milijard dolarjev" "Japonska je vedno pomagala drugim, podpirala je IMF pri njegovi misiji podpirati gospodarsko stabilnost v vseh članicah," je dejala generalna direktorica IMF in dodala, da bo prispevek Japonske pomembno dopolnil 200 milijard dolarjev, ki so jih že obljubile članice območja evra.

Največ sredstev prispevajo ZDA Da bo Japonska IMF posodila novih 60 milijard dolarjev in tako prispevala h krepitvi zaščite pred širitvijo evropske dolžniške krize, je potrdil tudi japonski finančni minister Jun Azumi. V IMF največ sredstev prispevajo ZDA, sledi pa jim Japonska.

"To ni ključno le za območje evra, ampak tudi za Azijo in Japonsko" Azumi upa, da bo njihova odločitev h krepitvi prispevka v IMF spodbudila tudi druge države. "To ni ključno le za območje evra, ampak tudi za Azijo in Japonsko, če želimo zagotoviti, da bo krize res konec," je dejal. Japonska je svojo odločitev sporočila le nekaj dni pred srečanjem finančnih ministrov držav članice skupine G20, ki se bo začelo v petek v Washingtonu.

Prispevek h krepitvi sredstev IMF napovedali tudi Švedska in Danska Popoldne pa je Lagardova sporočila, da sta svoj prispevek h krepitvi sredstev IMF napovedali tudi Švedska in Danska. Švedska naj bi tako prispevala najmanj 10 milijard dolarjev, Danska pa okoli sedem milijard dolarjev. Že decembra lani je Norveška obljubila prispevek v višini 9,3 milijarde dolarjev, s čimer prispevek treh skandinavskih držav skupaj znaša najmanj 26 milijard dolarjev.

Švedska in Danska sta svoj prispevek obljubili v okviru napovedanih 50 milijard evrov s strani članic EU, ki še niso prevzele evra. Norveška medtem ni niti članica EU, a je odvisna od notranjega trga EU in zato tudi od stabilnosti območja evra.

Če se kriza razširi, bi IMF potreboval več kot 400 milijard dolarjev Lagardova je sicer ocenila, da bi IMF v primeru, da bi pomoč potrebovale nove države članice območja evra, potreboval več kot 400 milijard dolarjev. "Upam, da bomo kritično maso dobili ta teden," je dejala za nemški časnik Frankfurt Allgemeine Zeitung. Pred tem se je zavzemala za 500 milijard dolarjev novih prispevkov.

Skupaj z današnjimi napovedmi Danske in Švedska so evropske države in Japonska doslej IMF obljubile za 286 milijard dolarjev prispevkov. Še vedno negotovi so prispevki velikih gospodarstev, kot sta ZDA in Kitajska.

Španija in Italija ponovno pod drobnogledom Zaskrbljenost glede širitve krize v območju skupne evropske valute se je znova okrepila, saj so obresti na španske obveznice ta mesec močno narasle in dosegle raven, ki je po mnenju nekaterih ekonomistov nevzdržna. Poleg Španije analitiki pozorno spremljajo tudi dogajanje v Italiji. Evrska skupina je konec marca v Koebenhavnu sicer dosegla dogovor o sistemu zaščite območja evra pred krizo z 800 milijardami evrov za posojila državam v težavah. Skupna posojilna zmožnost začasnega in stalnega kriznega mehanizma bo okrepljena na 700 milijard evrov. Poleg tega bo pospešena dinamika vplačevanja v stalni krizni mehanizem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin