Ponedeljek, 20. 2. 2017, 14.34
6 let, 7 mesecev
Konec za Cimos? Minister Počivalšek pravi, da (še) ne.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,95
14
Prodajni postopek Cimosa, ki bi družbo rešil pred stečajem, službo pa bi obdržalo več tisoč zaposlenih v Sloveniji in na Hrvaškem, je propadel. Italijanski kupec Palladio Finanziaria je zaradi dolgotrajnega usklajevanja med slovensko in hrvaško državo o spornih terjatvah do Cimosa odstopil od nakupa. Minister Počivalšek pa pravi, da bodo naredili vse, da stečaja podjetja ne bo, in pričakuje nadaljevanje pogovorov z Italijani.
Italijanski sklad Palladio Finanziaria je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) obvestil le, da namerava objaviti odstop od nakupa Cimosa, tako da odstop še ni uraden, je po pisanju STA dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dodal, da pričakuje nadaljevanje pogovorov z Italijani. Minister je še dejal, da od Hrvaške pričakujejo, da do torka zjutraj pripravi zadnji odgovor na ponudbo DUTB.
Naredili bodo vse, da stečaja ne bo
Po sestanku, ki ga je imel s predstavniki DUTB, Slovenskega državnega holdinga (SDH) ter ministrstev za gospodarstvo in finance, je Počivalšek dejal, da bodo, če posel pade v vodo, naredili vse, da stečaja Cimosa ne bo. Na vprašanje, kako bodo to storili, je odgovoril, da je o načinih še preuranjeno govoriti. Sklenili pa so, da bodo italijanski sklad povabili k nadaljevanju pogovorov in da se bodo ti vabilu odzvali.
Slovenska država kljub vsemu upa, da si bodo Italijani premislili in vrnili za pogajalsko mizo. Prepričana je celo, da je glavni cilj Italijanov pospešiti pogajanja. Ključnih naj bi bilo prihodnjih 48 ur.
Nad razpletom so razočarani tako slovenski kot hrvaški sindikati. "Morda je tudi boljše, da takšni vlagatelji niso prevzeli podjetja, če so imeli namen, da bi ga prodali, ne razvijali. Za nas je najpomembneje, da imajo ljudje delovna mesta in da se kraj razvija; če tega ni, špekulanti niso dobrodošli", je za STA povedal Đino Šverko.
Preberite še:
Cimos: bodo Hrvati in Slovenci našli skupni jezik?
Šok iz Zagreba: hrvaška vlada izigrala Počivalška in kupca Cimosa
Je Cimos res rešen? Zadnjo besedo bodo imeli Italijani.
Pozabili na pomembno vprašanje
Dogovor, ki sta ga dosegla slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić, so Hrvatje kršili in s tem ogrozili usodo Cimosa.
Medtem ko so se minister Počivalšek, začasna predsednica SDH Lidia Glavina in prvi mož DUTB Imre Balogh s Hrvati dogovarjali o terjatvah Agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) do Cimosa, so očitno pozabili na vprašanje lastninske pravice Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču.
Hrvaško državno pravobranilstvo (DORH) je namreč po tistem, ko je DAB vložil tožbo proti Cimosu, začelo izpodbijanje vpisa nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, to pomeni ogromno tveganje za družbo in s tem tudi za njenega italijanskega kupca.
Poročali smo že, da je DORH sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubil tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.
Bo Cerar zahteval odstop ministra Počivalška?
Predstavniki italijanskega kupca, družbe TCH Cogeme, so danes uradno potrdili, da odstopajo od nakupa Cimosa.
Povedali so, da so oktobra lani z delničarji – DUTB, bankami in Republiko Slovenijo – podpisali pogojno kupoprodajno pogodbo za nakup Cimosa. Ta je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo pred koncem leta izpolnjeni določeni odložni pogoji. Ključen je bil uspešen dogovor med Cimosom in hrvaško agencijo DAB.
Ker ta odložni pogoj ni bil izpolnjen v roku, so Italijani na zahtevo prodajalcev privolili v podaljšanje roka do 31. januarja letos. "Ker spor med Cimosom in DAB še do danes ni rešen, TCH Cogeme sporoča, da odstopa od transakcije," so pojasnili.
V DUTB so potrdili, da jih je italijanski kupec danes popoldne obvestil o odstopu od prodajnega postopka. Hrvaško stran so obtožili, da se kljub poznavanju kratkih rokov za razrešitev spornih vprašanj ni odzivala pravočasno. "DUTB in SDH bosta ob podpori vlade po proučitvi nastalega položaja vse zainteresirane deležnike obvestila o nadaljnjih korakih," so dodali.
Z vprašanji smo se obrnili na kabinet predsednika vlade Mira Cerarja. Zanimalo nas je, ali bo zaradi propadle prodaje Cimosa, ki bo imela izjemno velike negativne posledice za Slovenijo, zahteval odgovornost ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška ter vodstva SDH in DUTB. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
Hrvati zavlačevali
Že v začetku februarja sta se slovenski in hrvaški minister Počivalšek in Goran Marić dogovorila, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v hrvaški proračun vplačala sedem milijonov evrov, v zameno pa bo hrvaška DAB odstopila od vseh zahtevkov proti Cimosu, ki izhajajo iz preteklosti.
Ključni menedžerji in predstavniki sindikatov v Cimosu so nedavno opozarjali na negativne posledice stečaja Cimosa.
Toda hrvaška vlada je pozneje v Slovenijo poslala predlog sporazuma, ki je odstopal od dogovora. Vanj je namreč vnesla nekatere pogoje za ohranitev delovnih mest na Hrvaškem, ki niso bili predmet dogovora med ministroma, nesprejemljivi pa so tudi za italijanskega kupca.
Prejšnji teden so Hrvati vendarle popustili. Po novem ne postavljajo pogojev, ki bi Palladio Finanziaria zavezovali k ohranitvi ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če bi se Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali.
Čeprav naj bi zbližali tudi stališča pri prej omenjenem vprašanju lastninske pravice na Cimosovih nepremičninah, pogajanja o tem še vedno trajajo. Italijanom, ki so že nekajkrat morali zamakniti rok za dokončanje posla, naj bi zato dokončno prekipelo.
Kaj bi stečaj Cimosa pomenil za Slovenijo
V nadaljevanju predstavljamo posledice morebitnega stečaja Cimosa z vidika dobaviteljev, zaposlenih, bank in državnega proračuna:
DOBAVITELJI – Cimos od dobaviteljev, ki oskrbujejo njegovo proizvodnjo v Sloveniji, kupi za skoraj 50 milijonov evrov surovin in polizdelkov. V preteklosti so bila med njimi podjetja, kot so Talum, TBP, Iskra ISD, TPV, Unior in Savatech. Ob tem Cimos na letni ravni porabi tudi več kot 20 milijonov evrov za energente in več kot deset milijonov evrov za transportne, logistične in druge storitve.
ZAPOSLENI – Čeprav je poslovna sanacija zajemala tudi znižanje stroškov dela, ima krovna družba v Sloveniji po podatkih iz konca septembra lani še vedno okoli 1.599 zaposlenih, Cimos pa na ravni vse skupine daje kruh več kot štiri tisoč ljudem. V primeru stečaja Cimosa kot proizvodnega podjetja bi bolj ali manj vsi ostali brez zaposlitve, saj bi dobavitelji zahtevali avansna plačila, kupci pa bi se pospešeno umikali.
DRŽAVA – V domačo pokojninsko in zdravstveno blagajno Cimos po zadnjih dostopnih podatkih prispeva več kot pet milijonov evrov na leto. Še dvakrat toliko naj bi namenjal za prispevke zaposlenih v drugih državah. Ker je Cimos v zadnjih letih posloval negativno, davka na dobiček ni plačeval.
BANKE – Po podatkih iz konca septembra lani ima Cimosa za okoli 131 milijonov evrov finančnih obveznosti. Med upniki je daleč največja državna DUTB, saj ima večino terjatev.
LASTNIKI – Največji lastnik Cimosa je DUTB, ki je v zameno za odpis dela obveznosti dobil 47 odstotkov delnic družbe. Skoraj četrtina jih je v rokah Republike Slovenije, slabo desetino pa jih obvladuje NLB. S stečajem Cimosa bi vsi lastniki ostali brez delnic.
V DUTB ubrali tvegano pot?
Že od vsega začetka sanacije Cimosa je bilo jasno, da čim prej potrebuje novega, finančno močnega lastnika, ki bi prinesel stabilnost in pomiril ključne kupce.
V zadnjih nekaj letih je bilo vse več informacij, da je knjiga naročil, ki Cimosu vnaprej zagotavlja proizvodnjo za največje kupce, kot so Honeywell, BMW, Ford, PSA Peugeot Citroën in Volkswagen, precej nezapolnjena. Glavni kupci naj bi namreč špekulirali in naročili za leto toliko zalog, da bi v primeru stečaja Cimosa nemoteno poslovali in presedlali na drugega dobavitelja.
Toda DUTB in banke upnice so raje ubrali način reševanja prek prisilne poravnave, za katerega je bilo že tedaj jasno, da je tvegan za družbo in bi lahko vodil do stečaja.
"Zgleden primer reševanja slovenskega gospodarstva"
Kako so na DUTB utemeljili, zakaj so se odločili za prisilno poravnavo Cimosa.
Predstavniki državnih upnikov so takrat z odločitvijo pretresli velik del javnosti, ki ji je vlada zagotavljala, da bodo s tremi milijardami evrov okrepljene banke poskrbele za dobrobit slovenskega gospodarstva. Vlada Alenke Bratušek je maja 2014 sanacijo Cimosa oziroma njegovo prisilno poravnavo označila za zgleden primer reševanja slovenskega gospodarstva.
Cimos: Kupci niso želeli sklepati poslov z nami
Toda v Cimosu so že sredi julija lani priznali, da je razglasitev insolventnosti nanje vplivala negativno. "V obdobju nelikvidnosti in prisilne poravnave kupci niso želeli sklepati novih poslov z nami. Po uspešni izpeljavi postopka prisilne poravnave so nas začeli nominirati za nove posle, vendar ne v enakem obsegu kot prej," so opozorili v koprski družbi.
Dodatne posle in nominacije z večjimi projekti so pričakovali šele po uspešnem koncu privatizacijskega postopka. Toda njegov konec se je nenehno zamikal.
Pomembno odgovornost za propad prodaje Cimosa in zelo verjetni stečaj družbe nosi nekdanji glavni operativec DUTB Janne Harjunpää. V zadnjem obdobju je pogajanja o usodi Cimosa prepustil nekdanjemu predsedniku izredne uprave Factor banke Klausu Schusterju.
Sanacija 400-milijonskih obveznosti
Sanacijo 400-milijonskih obveznosti Cimosa so morale naprej podpreti banke in država.
Nekdanji glavni operativec DUTB v Cimosu Janne Harjunpää
V postopku prisilne poravnave Cimosu so že odpisale za skoraj 40 milijonov evrov obveznosti, dodatnih 170 milijonov evrov pa so pretvorile v kapital in prevzele njegovo lastništvo. Cimosu je tako po zadnjih podatkih ostalo 185 milijonov evrov skupnih obveznostih do bank, države, kupcev in dobaviteljev.
V okviru tega so sklenili tudi medbančni dogovor, po katerem sta NLB in Abanka zagotovili 15 milijonov evrov likvidnostnih sredstev, še enkrat toliko pa dobavitelji. Vsi ti bodo v primeru stečaja prednostno poplačani pred DUTB in SID banko. DUTB je v vmesnem obdobju nase prevzela tudi dolg Cimosa do Gorenjske banke.
Italijanski kupec se je o pogojih nadaljnjega sodelovanja posebej dogovarjal s hrvaškimi bankami. Te so dogovor pogojevale z meddržavnim sporazumom med Hrvaško in Slovenijo. Enako naj bi naredili v družbi IFC, ki je v lasti Svetovne banke.
Poslovanje z izgubo
V Cimosu je bil denarni tok, ki kaže, koliko denarja ostane za poplačilo obveznosti, naložbe in izplačila dividend, v prvih devetih mesecih lani negativen (–10,6 milijona evrov). Cimosova izguba je konec septembra znašala 3,5 milijona evrov, v prvih devetih mesecih pa je družba ustvarila skoraj 250 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
14