SiolNET. Posel danes Novice
1,00

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kitajci ne plačujejo najemnine, želijo pa državno pomoč #video

1,00

termometer

Kitajski najemniki mariborskega letališča že tri mesece zamujajo s plačilom najemnine. Na drugi strani pa državo prosijo za več kot tri milijone evrov državne pomoči.

Kitajci državi že dva meseca niso plačali najemnine za letališko infrastrukturo Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Ko bo 15. novembra zapadla še novembrska najemnina, bo dolg znašal že skoraj 300 tisoč evrov, je poročala Planet TV.

Z upravljanjem drugega največjega letališča pri nas se Kitajci res niso izkazali, a hkrati od države ne zahtevajo le tega, da jim dodeli 50-letno koncesijo in z državnim prostorskim načrtom dovoli širitev vzletno-pristajalne steze, ampak da jim nameni tudi državno pomoč. Letališče pa medtem sameva, v letošnjem poletju je bila ukinjena edina redna letalska linija.

Nazadnje plačali avgusta

Letališče Edvard Rusjan Foto: STA Še preden je Aerodrom Maribor prenehal plačevati najemnino za Letališče Edvarda Rusjana Maribor, je ministrstvo za infrastrukturo zaprosil za državno pomoč v višini več kot 3,2 milijona evrov.

Razlog za prenehanje plačevanja najemnine bi lahko bila zavrnjena vloga za pridobitev državne pomoči. Nazadnje je bila najemnina poravnana za avgust 2018.

Direktorja in prokurista novinarji niso našli

V prostorih Aerodroma Maribor danes ni bilo ne direktorja Lingkun Menga ne prokurista Marka Grosa. Vprašanja ekipe Planet TV so usmerili na elektronski naslov družbe SHS Aviation, ki ima v lasti Aerodrom Maribor.

Kot so zapisali v odgovoru, pod katerega je podpisan Meng, neplačilo zadnjih dveh mesečnih najemnin ni posledica finančnih težav, ampak objektivnih okoliščin, s katerimi je država seznanjena. In še, da so trenutno finančno izpostavljenost povzročile nejasne časovnice pri sprejemanju državnih postopkov.

Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru Foto: Marko Vanovšek

Če ne bo širitve, bodo pripravili kovčke

Investitor naj bi neuradno že dal jasno vedeti, da bo pripravil kovčke, če državni prostorski načrt ne bo zajemal podaljšanja obstoječe pristajalne steze za 800 metrov, na 3.300 metrov. A s temi načrti se domačini ne strinjajo v celoti.

"Ljudje, ne samo v Miklavžu, ampak širše naokoli, razmišljamo podobno in enako. Širitev letališča ne bi prinesla nič dobrega, ravno nasprotno, to bi pomenilo samo obremenitev okolja in bistveno poslabšanje kvalitete našega življenja," meni Simona Marko, predstavnica Civilne iniciative Miklavž.

Menijo, da mariborsko letališče v obstoječi infrastrukturi že zadošča svojemu potencialu.

"Če pogledamo to letališče v takšni infrastrukturi, kot je sedaj, premore letno 600 tisoč potnikov in 50 tisoč ton tovora, kar je pa skoraj enkrat večja količina, kot jo zdaj izvajajo Zagreb, letališče Brnik in pa Gradec skupaj," še opozarja Markova.

Želijo razvoj, ne želijo pa onesnaževalca

In podobno o megalomanskih načrtih razmišljajo v sosednjem Letalskem centru Maribor.

"Želimo razvoj letališča, ker to koristi posredno tudi nam, posredno tudi vsem prebivalcem regije, ne želimo pa onesnaževalca, ki bi povzročal, da bi se regija na neki način devastirala," meni Filip Tobias, predsednik ŠD Letalski center Maribor.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 20
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin