Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Marjan Žlogar

Sobota,
9. 4. 2016,
19.57

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

27

Natisni članek

25 let Slovenije

Sobota, 9. 4. 2016, 19.57

6 let, 7 mesecev

#Naj infografike 2016

Kaj smo za povprečno plačo dobili leta 1991 in kaj dobimo danes

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

27

Življenjski standard se je v Sloveniji po osamosvojitvi dvigoval, saj danes za povprečno plačo dobimo več kot leta 1991. Upokojencem se je zaradi počasnejše rasti pokojnin od rasti plač standard dvigoval počasneje.

Za razviti svet velja, da rastejo tako cene kot plače, le da plače rastejo nekoliko hitreje od cen. Ta razlika v rasti je v Sloveniji od osamosvojitve naprej dobro vidna, kar kaže, da se v Sloveniji na dolgi rok standard dviguje. S povprečno plačo si danes lahko privoščimo več kot leta 1991.

Plače najbolj navzgor takoj po osamosvojitvi, cene po prevzemu evra

Povprečne neto plače so se najbolj dvignile takoj po osamosvojitvi. Tako je bila povprečna neto plača leta 1992 za skoraj 200 odstotkov višja kot 1991, leto pozneje se je v primerjavi z letom 1992 dvignila še za dobrih 50 odstotkov. Nato se je rast začela upočasnjevati in se je do leta 2002 gibala okoli deset odstotkov letno. Zadnja štiri leta je bila rast plač manjša od odstotka. Cene izdelkov so najopazneje rasle po prevzemu evra do leta 2008, ko je finančna kriza močno vplivala na umiritev inflacije.

S povprečno neto plačo si lahko privoščimo več

Pogledali smo cene nekaterih osnovnih živil in jih primerjali s povprečno plačo v različnih časovnih obdobjih. Pri izbranih primerjanih izdelkih je največja razlika pri nabavi svinjskih kotletov, saj si jih danes za povprečno plačo lahko privoščimo 251 odstotkov več kot leta 1991. Poleg kotletov danes za povprečno plačo dobimo več kot enkrat več belega kruha, testenin, piščanca, kokošjih jajc, jabolk, sladkorja in mlečne čokolade.

 

 

 

Česa smo za povprečno plačo dobili več ob osamosvojitvi?

Kadilci si lahko s povprečno plačo privoščijo skoraj 70 odstotkov manj cigaret kot v letu osamosvojitve. Tak preskok v ceni tobaka je posledica visokih trošarin.

Vozovnica za mestni avtobus (izbrali smo Ljubljano) je glede na povprečno plačo nekaj odstotkov dražja. Glede na to, da za povprečno plačo danes dobimo skoraj 80 odstotkov več goriva kot leta 1991, ta podatek preseneča. Olajševalna okoliščina pri ceni vozovnice za mestni promet je, da je včasih žeton omogočal samo eno vožnjo, danes pa ena vozovnica omogoča 90 minut prestopanja med avtobusi.

Za povprečno plačo si v Sloveniji 25 let po osamosvojitvi lahko privoščimo manj posedanja po lokalih ob kavi. Cene kave so se najbolj približale evropskim z uvedbo evra.

Upokojencem standard raste počasneje

Delež povprečne pokojnine v povprečni neto plači je leta 1991 znašal 72 odstotkov in se skozi leta zmanjševal na letošnjih 55 odstotkov povprečne neto plače. Tako se je standard upokojencem zviševal počasneje, a vseeno hitreje od rasti cen.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali ste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Ne spreglejte