SiolNET. Posel danes Novice
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta Ljubljana
  • Messenger
  • Messenger

Iz prve roke o Biotehniški fakulteti: za slovenske študente, ki iščejo priložnost zunaj predavalnic

Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta Ljubljana

V današnjih časih, ko so osrednje teme podnebne spremembe, varovanje naravnih virov, pomen kakovostne pridelave hrane za zdravje, se vse več mladih odloča za študije, ki ponujajo znanja o naravi, naravnih procesih in materialih, vedah o življenju ter z naravo povezanimi področji, npr. kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, proizvodnih tehnologijah in krajinski arhitekturi. Posamezni programi na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani so sicer usmerjeni na navedena področja, vendar pa je nabor izbirnih predmetov izredno širok in dopušča prepletanje področij.

Sedež Biotehniške fakultete Sedež Biotehniške fakultete

Na Biotehniški fakulteti je mogoče pridobiti temeljna znanja s področja agronomije, biologije, mikrobiologije, biotehnologije, gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov, lesarstva, krajinske arhitekture, zootehnike, živilstva, nudi pa se tudi bolj praktično usmerjene visokošolske strokovne programe, kot so gozdarstvo, agronomija in hortikultura, kmetijstvo in živinoreja in lesarsko inženirstvo. V nadaljevanju študija na magistrski stopnji se spekter razširi na 16 znanstvenih področij.

Posebnost študija na Biotehniški fakulteti je po besedah študentov, ki so predstavljali programe na izobraževalnem sejmu Informativa, izvedba pouka v zelenem okolju, v prijetnem vzdušju, osebnem pristopu profesorjev in asistentov, izvedbi praktičnih vaj ter v sodelovanju pri strokovnih nalogah in raziskovalnih projektih. Poleg pridobljenega teoretičnega znanja študentje tako pridobijo tudi praktične izkušnje in pomembne kompetence za zaposlitev.

Na Informativi 2020 je bila stojnica Biotehniške fakultete, ki so jo v celoti pripravili študentje in njihovi mentorji, izbrana za najboljši predstavitveni prostor. (arhiv BF) Na Informativi 2020 je bila stojnica Biotehniške fakultete, ki so jo v celoti pripravili študentje in njihovi mentorji, izbrana za najboljši predstavitveni prostor. (arhiv BF)

Raziskovalci in profesorji spodbujajo inovativnost, ki jo študentje v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim in tudi drugimi inkubatorji lahko nadgradijo v poslovne priložnosti.

Biotehnična fakulteta Ecotrophelia 2019 (vir: arhiv GZS-ZKŽP ). V letu 2019 sta na tekmovanju Ecotrophelia Slovenija 2019 prvo in drugo mesto dosegli prav ekipi Biotehniške fakultete, prva je pripravila izdelek Kefya – kefirjev namaz in kot predstavnica Slovenije na tekmovanju Ecotrophelia Europe 2019 prejela posebno nagrado za trženjsko in komunikacijsko strategijo. Druga ekipa je pripravila inovativni izdelek Altburger – mesni nadomestek in na tekmovanju prejela tudi posebno priznanje za najboljšo idejo k zmanjšanju okoljskega odtisa.

Biotehnična fakulteta Na študentskem natečaju Lidlov vinar leta 2019 je v pridelavi vina in pripravi marketinške zgodbe o njem zmagala ekipa Fuzija Rosé, ki so jo sestavljali študenti Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, magistrskega programa Živilstvo. Strokovno komisijo so prepričali z inovativnimi prijemi pri pridelavi vina in najboljšo kakovostjo vina Fuzija Rosé, ki so ga pripravili pod mentorstvom prof. dr. Tatjane Košmerl.

Na Biotehniški fakulteti je študij do zdaj zaključilo več kot 16 tisoč strokovnjakov iz ved o živi naravi, kmetijstva, gozdarstva in ribištva, proizvodnih tehnologij ter krajinske arhitekture. Njihova poslovna pot je zelo različna od samostojnega podjetništva, dela v javni upravi pa do raziskovalcev in svetovalnih delavcev v zavodih oziroma zbornicah. Številni zelo uspešno delujejo tudi v tujini.

Kristjan Krnc, študent 1. stopnje študijskega programa Kmetijstvo – agronomija

"Kmetijstvo je v današnjem času in bo tudi v prihodnje osrednja in najpomembnejša dejavnost za pridelavo hrane. Študij mi je všeč zaradi vsestranskosti. Prisotno je veliko ved, tako da se za vsakega najde nekaj, kar ga veseli. Poleg predavanj je v sklopu študija vključenih tudi veliko laboratorijskih ur in prakse."

Biotehnična fakulteta Na študentskem natečaju Lidlov vinar leta 2019 je ekipa Utrip vina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prejela nagrado za najboljšo vinsko trženjsko zgodbo vina Kronca, ki so jo pripravili pod mentorstvom prof. dr. Denisa Rusjana in prof. dr. Tatjane Košmerl.

Ariana Godicelj, študentka 1. stopnje študijskega programa Biologija

"Za študij biologije sem se odločila zaradi ljubezni do narave, predvsem sem želela bolj spoznati zoologijo in genetiko. Skozi drugo študijsko leto sem ugotovila, da želim svoje navdušenje in znanje s področja biologije deliti z drugimi in vplivati na njihov odnos do okolja in narave.

Ocenjujem, da bom v okviru študija na Biotehniški fakulteti pridobila vse potrebne kompetence za svoje delo v prihodnje."

Biotehnična fakulteta

Biologinja Katja Uršič, magistrica študijskega programa Molekulska in funkcionalna biologija, je v letu 2019 prejela štipendijo nacionalnega programa UNESCO, Za ženske v znanosti.

Zdaj je mlada raziskovalka na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v okviru doktorskega študija, ki poteka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljana, preučuje novo obliko kombinirane terapije za zdravljenje malignega melanoma.

 

 

 

Biotehnična fakulteta

Katarina Šoln, mlada raziskovalka na Oddelku za biologijo, Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin, je bila na Znanstvenem slamu 2019 s predstavitvijo Skrivno orožje rastlin tretja.

Bila je tudi prejemnica Jesenkove nagrade za najboljšo študentko magistrskega študija v letu 2019, leto pred tem pa je prejela Prešernovo nagrado fakultete za svoje magistrsko delo.

 

 

 

 

Zala Uhan, študentka 1. stopnje univerzitetnega študijskega programa Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

"Za študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti sem se odločila, ker sem želela program, ki je povezan z naravo. To je bila zelo dobra odločitev, saj je študij gozdarstva izredno zanimiv, tako preučevanje gozda kot tehnologija, še posebej pa inženirske vsebine. Veliko je terenskega pouka, ki je zelo raznolik, od prostoživečih živali, gozdnih sestojev do raziskav s področja varstva gozdov."

Biotehnična fakulteta Luka Kocjančič je prejel Prešernovo nagrado fakultete za magistrsko delo Izbira sekaške sekire glede na jakost tresenja in obremenitve ledvenega dela, v katerem je obravnaval jakost tresenja, ki jo oddaja sekira med naganjanjem drevesa, ter obremenitvami med tem opravilom, posebej vpliva tresenja na obolenja ledvenega dela pri sekaču.

Tjaša Pečnik, študentka 1. stopnje študijskega programa Krajinska arhitektura

"Za študij sem se odločila po temeljitem pregledu predmetnikov študijev, povezanih z naravoslovnimi in umetniškimi predmeti. Sprva nisem niti vedela, da obstaja študij krajinske arhitekture, vendar me je takoj pritegnil in uspešno sem naredila sprejemne izpite. Študij je izredno zanimiv, bolj kot na učenju teorije iz knjig je pri nas večji poudarek na učenju s praktičnim delom."

Biotehnična fakulteta V letu 2019 so študentsko urbanistično nagrado Maks Fabiani prejeli študentje krajinske arhitekture Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za urbanistične rešitve v mestu Sao Paulo, in sicer za dela Sao Paulo – Faveloso, Rethinking Public Space, Urban Agritecture in Down by the River. Žirija je štiri različne predloge urbanističnih rešitev za eno lokacijo v brazilskem mestu Sao Paulo obravnavala kot eno rešitev.

Sašo Šenekar, študent 2. stopnje magistrskega študijskega programa Lesarstvo

"Na program 1. stopnje sem prišel s srednje tehniške šole, pravzaprav s programa lesarski tehnik. Zanimalo me je še kaj več kot zgolj obdelovanje lesa, zato sem se odločil, da pogledam, kaj se lahko naučim na fakulteti. Najbolj me je zanimalo oblikovanje pohištva, pozneje pa glive, predvsem kako les spreminja barve in lastnosti, ko se okuži z glivami. Študij je bil zelo razgiban, spoznal sem številna izredno zanimiva področja. Velika prednost študija je tudi, da smo se naučili, kaj pomeni ustanovitev svojega podjetja."

Eli Keržič je za magistrsko nalogo z naslovom "Ekstraktivi v lesu debel, grč in vej bele jelke ter njihov fungicidni potencial" prejela Prešernovo nagrado fakultetne, in sicer je v nalogi z analizo ekstraktov lesa odrasle bele jelke (Abies alba Mill.)  dokazala močan antioksidativen potencial in izpostavila, da lahko tudi manj kakovosten les obravnavamo kot pomemben surovinski vir dragocenih naravnih učinkovin. Eli Keržič je za magistrsko nalogo z naslovom "Ekstraktivi v lesu debel, grč in vej bele jelke ter njihov fungicidni potencial" prejela Prešernovo nagrado fakultetne, in sicer je v nalogi z analizo ekstraktov lesa odrasle bele jelke (Abies alba Mill.) dokazala močan antioksidativen potencial in izpostavila, da lahko tudi manj kakovosten les obravnavamo kot pomemben surovinski vir dragocenih naravnih učinkovin.

Janez Požar, študent 1. stopnje študijskega program Zootehnika

"Pri izbiri študija sem iskal program, ki je povezan z živalmi, posebej sem bil osredotočen na govedo plemenskih mesnih pasem – predvsem me navdušujejo pasme hereford, angus in škotsko višavsko govedo. Vsekakor sta zanimivi tudi pasmi charolais ter limusin, ki se jih goji na testni postaji Oddelka za zootehniko BF UL v Logatcu, v času vegetacije pa tudi na Krumperku. Študij zootehnike me je pritegnil, ker je povezan s kmetijstvom, naravo in drugimi naravoslovnimi vsebinami."

Študentki študija Biotehnologije z Oddelka za zootehniko že v času študija razvijata medeno kozmetiko Beesmetic in skupaj s sodelavci uspešno vodita zagonsko podjetje. Zmagali so na tekmovanju POPRI, ki išče uspešne poslovne ideje mladih, in nato kot predstavniki Slovenije tudi na mednarodnem tekmovanju v New Yorku. Študentki študija Biotehnologije z Oddelka za zootehniko že v času študija razvijata medeno kozmetiko Beesmetic in skupaj s sodelavci uspešno vodita zagonsko podjetje. Zmagali so na tekmovanju POPRI, ki išče uspešne poslovne ideje mladih, in nato kot predstavniki Slovenije tudi na mednarodnem tekmovanju v New Yorku.

Špela Gumzej, študentka 2. stopnje študijskega programa Živilstvo

"Za študij živilstva in prehrane sem se odločila, ker gre za tematiko, s katero se prav vsak od nas srečuje na dnevni ravni, a kljub temu o njej povprečen človek ve le malo. Študij vključuje veliko praktičnih znanj, ki so koristna prav za vse, ter je sestavljen iz predavanj in laboratorijskih vaj, kjer se predstavljeno snov postavi v prakso. Študij obravnava pridelavo rastlinskih živil in prirejo animalnih surovin, do predelave v končni izdelek, ki ga srečamo na policah trgovin."

Biotehnična fakulteta V okviru dogodka Kompetence za zeleno prihodnost so potekale predstave projektov Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK). Med izbranimi projekti, ki so okolju prijazni in se navezujejo na zmanjšanje onesnaževanja, krožno gospodarstvo in druge parametre, povezane z varovanjem okolja, je bil tudi Veselim se šolskega kosila – VEŠKO, pri katerem so sodelovale študentke in mentorji Biotehniške in Medicinske fakultete, obe sta članici Univerze v Ljubljani. Namen projekta je bil preveriti prehransko kakovost šolskih jedilnikov in pripraviti predlog prehransko ustreznejšega jedilnika v okviru finančnih in tehničnih zmožnosti šole. Projekt je potekal na dveh šolah v Ljubljani, OŠ Kolezija in OŠ Trnovo.

Biotehnična fakulteta Študent univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana je tudi medijsko prepoznaven Anže Kuplenk, zmagovalec na tekmovanju MasterChef 2019. Na fotografiji ob dekanu Biotehniške fakultete prof. dr. Emilu Erjavcu med pogostitvijo brucev Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu, kjer je skupaj s predstavniki Študentske organizacije Biotehniške fakultete presenetil obiskovalce s sladkim presenečenjem. Seveda je bila stojnica Biotehniške fakultete ponovno med bolj obiskanimi.

Klara Jurečič, študentka 1. stopnje študijskega programa Biotehnologija

"Za študij biotehnologije sem se odločila zato, ker združuje preučevanje živih organizmov, velik poudarek pa je tudi na genetiki, kar me najbolj zanima. Med študijem sem tako spoznavala ne samo živalske, ampak tudi mikrobne in rastlinske celice, kar je vneslo raznolikost in dinamiko v učenje. Znanje, pridobljeno na predavanjih, sem imela možnost dopolniti s praktičnim delom v laboratoriju. Všeč mi je bilo tudi, da pri izbiri izbirnih predmetov nisem bila omejena le z biotehnološkimi predmeti, kar mi je omogočilo še bolj zanimiv študij."

Ana Marentič je v delu Analiza genetske variabilnosti gena HBB pri družinski eritrocitozi, za katerega je prejela Prešernovo nagrado fakultete, odkrila tri različice gena, ki jih v literaturi do zdaj še niso povezali z redko dedno krvno boleznijo eritrocitoze. Vpliv različic na funkcijo proteina in razvoj bolezni bodo opredelile dodatne analize. Ana Marentič je v delu Analiza genetske variabilnosti gena HBB pri družinski eritrocitozi, za katerega je prejela Prešernovo nagrado fakultete, odkrila tri različice gena, ki jih v literaturi do zdaj še niso povezali z redko dedno krvno boleznijo eritrocitoze. Vpliv različic na funkcijo proteina in razvoj bolezni bodo opredelile dodatne analize.

Urška Dobovišek, študentka 1. stopnje študijskega programa Mikrobiologija

"Za študij mikrobiologije sem se odločila, ker me zanima svet, neviden očem, predvsem fiziologija celic in bakterij ter njihova metabolna aktivnost. Študij daje dobro podlago za zaposlitev v laboratorijih v smeri biotehnologije, živilstva in medicine. Všeč mi je, da nas je v letniku malo, saj to omogoča osebne odnose s profesorji in sproščen študij. Program mi je zelo všeč, predvsem ker imamo veliko laboratorijskih vaj, skozi katere se naučimo dela v laboratoriju, logičnega razmišljanja in samostojnosti."

Maruša Horvat je za delo "Vpliv zunajceličnih polimerov na mehanske in funkcionalne lastnosti biofilmov bakterije Escherichia coli" prejela Prešernovo nagrado fakultete. Maruša je prva pokazala, da lahko bakterije s spremembo ekspresije komponent zunajceličnega matriksa vplivajo na mehanske lastnosti biofilmov, kot so lepljivost, kohezivnost in viskoelastičnost, kar je pomembno pri adaptaciji bakterij na okoljske dejavnike in pri kontroli rasti biofilmov. Rezultate je objavila v reviji Soft Matter, ki spada v prvo četrtino revij s področja polimernih znanosti. Maruša Horvat je za delo "Vpliv zunajceličnih polimerov na mehanske in funkcionalne lastnosti biofilmov bakterije Escherichia coli" prejela Prešernovo nagrado fakultete. Maruša je prva pokazala, da lahko bakterije s spremembo ekspresije komponent zunajceličnega matriksa vplivajo na mehanske lastnosti biofilmov, kot so lepljivost, kohezivnost in viskoelastičnost, kar je pomembno pri adaptaciji bakterij na okoljske dejavnike in pri kontroli rasti biofilmov. Rezultate je objavila v reviji Soft Matter, ki spada v prvo četrtino revij s področja polimernih znanosti.

Na Biotehniški fakulteti izvajajo študijske programe na devetih temeljnih področjih:

Univerzitetni študijski programi:

- biologija,

- biotehnologija,

- gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri,

- kmetijstvo – agronomija,

- kmetijstvo – zootehnika,

- krajinska arhitektura,

- lesarstvo,

- mikrobiologija,

- živilstvo in prehrana.

Visokošolski strokovni študijski programi:

- gozdarstvo,

- kmetijstvo – agronomija in hortikultura,

- kmetijstvo – živinoreja,

- lesarsko inženirstvo.

Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo:

več kot 120 bilateralnih sporazumov Erasmus+, ki študentom omogočajo mobilnost v okviru programa Erasmus+,

več kot 100 študentov biotehniške fakultete vsako leto odide na izmenjavo v tujino,

več kot 90 tujih študentov vsako leto pride na izmenjavo na Biotehniško fakulteto UL,

več kot 90 zaposlenih na Biotehniški fakulteti UL vsako leto izkoristi možnost gostovanja v tujini,

več kot 50 tujih strokovnjakov na letni ravni gostuje na Biotehniški fakulteti.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 84
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin