Sobota, 11. 2. 2017, 4.22
6 let, 6 mesecev
Hoteli Bernardin se izvijajo iz dolžniške zanke, lastniška ostaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,83
2
Hoteli Bernardin so se s prodajo hotelov Metropol in sklenjenim reprogramom po več letih vendarle izvili iz dolžniške spirale in v prihodnjih dveh letih načrtujejo več milijonov vlaganj. Predsednik uprave Andrej Prebil pravi, da je pred podjetjem nadaljnja prodaja premoženja, pri čemer ne pove, ali tudi katerega od šestih preostalih hotelov skupine.
Andrej Prebil je vodenje Hotelov Bernardin prevzel marca lani. Teren za sanacijo prezadolženega hotelirja, ki je predvsem zaradi poslov s pozneje propadlim večinskim lastnikom NFD Holdingom do konca leta 2011 nakopičil že 60 milijonov evrov dolga, je pripravil že Prebilov predhodnik Marko Jazbec. Ta je konec leta 2014 s prodajo hotelov Metropol pomembno razdolžil družbo. Prebil pa je prejšnji mesec z bankami sklenil dogovor o reprogramu 27 milijonov evrov dolga, ki podjetju omogoča ugodnejšo dinamiko odplačevanja posojil in s tem več denarja za vlaganja v hotelsko infrastrukturo.
Prebil je kariero začel v Grand hotelu Union, kjer je bil direktor Hotela Lev, pozneje je vodil Savo Turizem. Danes je predsednik uprave Hotelov Bernardin, hkrati pa tudi predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) ter član sveta Slovenske turistične organizacije (STO). A očitno mu v turizmu počasi zmanjkuje izzivov. V zadnjih mesecih se je namreč potegoval tudi za stolček v upravi Kapitalske družbe (Kad). Na vprašanje, ali si je iskal novo službo, odgovarja, da ne, a hkrati pristavlja, da ga vedno zanimajo novi izzivi.
Zadolženost je v zadnjih letih močno hromila naložbene aktivnosti Hotelov Bernardin, a nedavno ste sklenili reprogram za 27 milijonov evrov dolga. Kaj to pomeni za podjetje?
Ključno je, da lahko končamo proces prestrukturiranja in obenem zaženemo večji naložbeni cikel. Večina prostega denarnega toka se lahko usmeri v naložbe, tako v hotelsko infrastrukturo kot tudi v razvoj novih proizvodov.
Lani so naložbe vse skupine znašale dober milijon evrov, koliko boste vlagali letos?
Letos in prihodnje leto načrtujemo za med tri in štiri milijone evrov naložb na leto, odvisno od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, tudi kupnino od teh prodaj bomo namreč po dogovoru z bankami lahko porabili za naložbe.
Katero premoženje boste še prodali? Je na seznamu še kateri od preostalih šestih hotelov?
To je po dogovoru z upniki poslovna skrivnost. Lahko rečem le, da bodo ključni proizvodi ostali v lasti podjetja.
Da vas vprašam drugače: bodo čez pet let Hoteli Bernardin poslovali v večjem ali vsaj enakem obsegu kot zdaj ali načrtujete nadaljnje krčenje?
Gotovo v manjšem obsegu, v koliko manjšem, pa je odvisno predvsem od tekočega poslovanja. To naj bi se z vlaganji v infrastrukturo in drugimi načrtovanimi ukrepi izboljšalo.
Grand hotel Bernardin se je v zadnjih letih kljub staranju infrastrukture obdržal v petzvezdični kategoriji, sklenitev reprograma pa zdaj vodstvu podjetja odpira pot za večjo prenovo.
Ključni gostje v polmeru do 500 kilometrov
Premier Miro Cerar je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo na dogodku ob 40-letnici Hotelov Bernardin, ta je bil sredi januarja. Prišel je le gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kako gledate na to, da predsednik stranke, s katero simpatizirate, ni prišel?
Počaščeni smo bili, da se je premier odzval našemu vabilu, vendar so mu udeležbo žal preprečile neodložljive obveznosti.
Na dogodku ob 40-letnici je minister Počivalšek med drugim opozoril na vprašanje (pre)nizkih povprečnih cen slovenskih hotelov. V Hotelih Bernardin ste lani povprečno ceno sicer dvignili za tri odstotke. Ali imate še manevrski prostor?
Dvig cen je mogoč na dva načina: z oblikovanjem novih proizvodov, ki prinašajo konkurenčno prednost, ali z drugačnimi prodajnimi pristopi. V Hotelih Bernardin imamo pri tem še kar nekaj prostora. V zadnjem obdobju smo se ukvarjali predvsem z aktivnostmi trženja, naslednja naloga pa je izboljšava produktov.
Treba se je zavedati, da je drastičen dvig cene mogoč le, če se usmerimo na trg z višjo kupno močjo, za kar pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. Sestava gostov je močno odvisna od stopnje prepoznavnosti in kakovosti prometne ter turistične infrastrukture. Tu se država v zadnjem obdobju bolj angažira: pomemben korak je bila ponovna osamosvojitev Slovenske turistične organizacije (STO), več denarja gre za promocijo, hkrati poskušajo vrniti letalske povezave. A učinki teh ukrepov bodo vidni dolgoročno.
Naši ključni gostje prihajajo iz krajev v polmeru do 500 kilometrov, najpomembnejši trgi so Italija, Avstrija in Nemčija, ti tudi narekujejo ceno. Ob prevelikem dvigu cen bodo iskali alternative, na primer špansko obalo.
Nov termalni kompleks in obnova Bernardina
V nizki sezoni imate v Hotelih Bernardin izrazit upad števila prenočitev, tako da je zasedenost skozi vse leto le okrog 50-odstotna. To je še ena težava slovenskih hotelov, na katero pogosto opozori minister.
Da, povprečna zasedenost je okrog 50 odstotkov, pri čemer so nekateri hoteli malo boljši, drugi slabši. V Grand hotelu Bernardin je močen kongresni turizem, ki se delno preliva tudi v hotel Histrion, zato imata ta dva hotela manjša nihanja. V drugih hotelih pa prednjači klasični počitniški turizem in je sezonska komponenta močnejša.
Z izzivom, kako omiliti mrtvo sezono, se veliko ukvarjamo. Tu smo spet pri dveh vprašanjih: prvo je, kaj v nizki sezoni ponuja lokalna skupnost, in drugo, ali imamo mi sami proizvode, ki so za goste zanimivi tudi v nizki sezoni.
Da bi zmanjšali sezonsko komponento, smo se odločili za vstop na področje termalnega turizma. Bazenski kompleks hotela Histrion z morsko vodo bomo do konca prihodnjega leta obnovili in preoblikovali v termalni center, ki bo lahko deloval vse leto. To bo dvignilo tudi zasedenost, ta je za termalni turizem v povprečju 60-odstotna.
Bo to največja naložba v tem ciklu?
Ena od največjih. Vlagali bomo še v prenovo Grand hotela Bernardin, kjer bomo obnovili 160 sob, kongresni center in kavarno, preostale sobe, teh je okrog sto, pa osvežili. Pri izvajanju prenove bomo poskušali čim manj ovirati redno poslovanje hotelov.
Poleg vlaganj v infrastrukturo ves čas poudarjate tudi pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo. Kako vam to uspeva in kaj Portorožu danes še manjka?
Mislim, da je sodelovanje zelo dobro. V obdobju visoke sezone je v tej regiji na voljo raznolika paleta aktivnosti, v nizki sezoni pa stavimo na kulinariko in kulturne dogodke. Pred kratkim smo postavili zbirko slik, ki so razstavljene v galeriji v Piranu, tečejo tudi pogovori o sodelovanju s portoroškim avditorijem. To je močen segment, kjer bi se še lahko razvijali.
V obalnem hotelirstvu se je v zadnjih letih pojavilo nekaj novih imen: Eurotas celjskega podjetnika Aleksandra Jančarja je kupil Hotel Piran in Hotel Barbara v Fiesi. Hotele Metropol so prevzeli hrvaški Hoteli Cavtat, šef koprske komunale Gašpar Gašpar Mišič naj bi načrtoval odprtje družinskega hotela.
"Tudi finančni vlagatelj je lahko dober lastnik"
Večinski lastnik Hotelov Bernardin je NFD Holding, ki ga je nekoč obvladoval Stane Valant, danes pa je v stečaju. "Nestabilno lastništvo seveda vpliva na vsako podjetje, a mislim, da se s tem uspešno spopadamo. Sklenjeni reprogram nam omogoča boljše pogoje poslovanja in možnost vlaganja," o vplivu lastniških izzivov na podjetje pravi Prebil.
Vaš večinski lastnik NFD Holding je v stečaju. Kako to vpliva na poslovanje?
Moja naloga je uspešno vodenje družbe, ne glede na lastništvo. Nestabilno lastništvo seveda vpliva na vsako podjetje, a mislim, da se s tem uspešno spopadamo. Sklenjeni reprogram nam omogoča boljše pogoje poslovanja in možnost vlaganja.
A jasno je, da bo večinski delež Hotelov Bernardin (okrog 66 odstotkov) prej ali slej na prodaj. Kakšnega lastnika bi si vi želeli?
Stabilen in strateški lastnik je dober lastnik.
Torej si ne želite na primer finančnih skladov?
Sicer je lahko tudi finančni vlagatelj. V tujini so zavarovalnice pogosto lastniki hotelov, saj ti zagotavljajo nizek, a stabilen donos.
Lastnik mora biti toliko strateški, da se zaveda, kakšne so zakonitosti panoge, koliko naložb je potrebnih in kakšne dolgoročne donose lahko pričakuje v hotelirstvu.
Za naložbe v slovensko hotelirstvo naj bi se zanimal Miodrag Kostić. Menite, da bi ga zanimala naložba v Hotele Bernardin?
Stečajnica NFD Holdinga Irena Lesjak bi 66 odstotkov Hotelov Bernardin že lahko prodajala, a se glavna upnika, sklad York in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ne moreta zediniti o načinu prodaje delnic (ali bo ta sodna ali zunajsodna). Prebil nesoglasij ne komentira.
Naša naloga je, da uspešno delamo. S tem, kdo bo naš lastnik, se ne ukvarjamo.
Na Obalo prihajajo novi vlagatelji – Eurotas Aleksandra Jančarja je že pred leti od Hotelov Bernardin kupil Hotel Piran, lani je kupil še Hotel Barbara v Fiesi. Hrvatom ste prodali hotele Metropol. Gašpar Gašpar Mišič bi nekdanjo upravno stavbo Droge v Portorožu preuredil v manjši družinski hotel. Bo večja konkurenca še okrepila cenovne pritiske?
Konkurenca je dobrodošla, saj med drugim pomeni, da se bo regija razvijala, da bo sem prišlo več ljudi. Kar zadeva pritisk na cene, pa moramo to pač nadomestiti z novimi proizvodi in kakovostjo storitev, gostu moramo torej ponuditi razlog, da je pripravljen plačati več.
"Ne iščem nove službe, rad pa imam izzive"
Šefu Elesu Aleksandru Mervarju je nadzorni svet Elesa, ki ga vodi Andrej Prebil, že leto dni pred iztekom trenutnega podelil nov mandat. Prebil zanika, da bi se to zgodilo zato, ker tako on kot Mervar in infrastrukturni minister Peter Gašperšič pripadajo isti politični liniji.
Ste tudi predsednik nadzornega sveta Elesa. Direktorju Aleksandru Mervarju ste podelili nov mandat, čeprav se mu sedanji izteče šele oktobra. Zakaj ste tako pohiteli s podaljšanjem mandata?
Sploh nismo pohiteli. Večina večjih družb v Sloveniji podaljšuje mandate dobrim upravam približno leto pred iztekom mandata. Treba je vedeti dve stvari. Prvič, če trenutni direktor ne bi sprejel podaljšanja, bi bilo treba objaviti javni razpis in izbrati najboljšega kandidata, kar pa vzame veliko časa. In drugič, Eles je v zadnjem obdobju dobil potrjene nekatere pomembne strateške dokumente, zato direktorjevo delo označujemo kot uspešno.
Tako minister Gašperšič, ki je omogočil spremembo statuta, da vam ni bilo treba izvesti javnega razpisa, kot tudi vi in Mervar veljate za ljudi blizu vladajoči SMC. To in dejstvo, da se počasi bliža turbulentno predvolilno obdobje, pri tem nista igrala nobene vloge?
Ne. Mervar dela dobro, pripravil je tri desetletne strateške dokumente, iz anket z zaposlenimi pa izhaja, da ima tudi njihovo podporo. Vsako podjetje potrebuje stabilno vodstvo, zato se nam je zdelo primerno, da glede na to, da mu mandat poteče letos, te postopke izpeljemo že zdaj. To nikakor ni povezano s politiko.
Pred kratkim smo poročali, da ste se zanimali za položaj člana uprave Kada, ki je sicer zdaj že zapolnjen. Je res, da ste si iskali novo službo?
Nisem si iskal nove službe, je pa res, da me vedno zanimajo izzivi, nove priložnosti.
Hoteli Bernardin za vas niso več izziv?
Po stroki delujem na dveh področjih, prvo so finance, drugo hotelirstvo. Hoteli Bernardin so zame ogromen izziv, ki ga v zadnjem obdobju tudi uspešno rešujemo. Mislim, da smo postavili dober temelj in da prehajamo v fazo uresničevanja ciljev, ki smo si jih zadali. S tem imam v mislih vlaganje v proizvode, ki smo jih že oblikovali, uresničevanje zavez upnikom in tako dalje.
Se vi vidite bolj v vlogi kriznega menedžerja?
Uživam v izzivih in želim, da so rezultati mojega dela vidni.
2