SiolNET. Posel danes Novice
5,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hobotnica, v kateri je izginil Vegradov denar

5,89

termometer

Davčna oaza, plaža
Foto: Thinkstock

Deset let po stečaju Vegrada je sodišče obsodilo štiri nekdanje vodilne v Hypo Alpe Adria Bank zaradi kaznivih dejanj, povezanih z milijoni, ki jih je velenjski gradbinec pred propadom nakazal v Panamo. Kje je končal denar? In zakaj bodo morali nekdanji šefi Hypa znova na sodišče?

Ena od najodmevnejših sodnih zadev s področja gospodarskega kriminala v Sloveniji je danes, skoraj devet let od prvih hišnih preiskav, dobila prvi epilog. Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je namreč zaradi zlorabe položaja in pranja denarja obsodil štiri nekdanje vodilne v skupini Hypo Alpe Adria Bank:

  • nekdanjega predsednika uprave banke Božidarja Špana,
  • njegovega naslednika Antona Romiha,
  • nekdanjega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in
  • nekdanjega direktorja podjetja Hypo Alpe Adria Consultants Andreja Oblaka.

Prisodil jim je zaporne kazni, dolge med šest in osem let. Vsak od njih bo moral plačati še približno 35 tisoč evrov denarne kazni.

Anton Romih, Božidar Špan, Andrej Potočnik Novice Nekdanjim vodilnim v Hypu od šest do osem let zapora #video

Hilda Tovšak ni spraševala za ceno

Špan, Romih, Potočnik in Oblak so bili obsojeni zaradi poslov, v katerih je imel ključno vlogo Vegrad.

Propadli velenjski gradbinec, ki ga je vodila Hilda Tovšak, je imel v letih pred krizo velike širitvene načrte. Iskal je zemljišča za nepremičninske projekte in jih odkupoval. Pri tem Tovšakova ni spraševala za ceno. To so očitno vedeli tudi v slovenskem Hypu, ki je bil ključni Vegradov financer. Tik preden je zemljišča kupil Vegrad, so namreč pristala v rokah posredniških podjetij, ki so bila po ugotovitvah preiskovalcev povezana z nekdanjimi vodilnimi v Hypu.

Hilda Tovšak Foto: Matej Leskovšek

Za nakupe je Vegrad skupaj plačal 40 milijonov evrov. Za primerjavo: to je štirikrat več od višine terjatev, ki jih je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril priznala zaposlenim.

Obtožnica navaja tri takšne posle.

  1. S prodajo dveh zemljišč za nepremičninska projekta na Ptuju in v Trzinu naj bi nekdanji vodilni v Hypu pridobili 6,3 milijona evrov premoženjske koristi, s čimer naj bi zlorabili svoj položaj.
  2. V naslednjem koraku so julija 2007 s tem denarjem prek panamskega podjetja Enjuan Management Corp. za 5,5 milijona evrov od Hypa odkupili projektno podjetje Gina, ki je imelo v lasti zemljišča za Bežigradom. Le mesec dni pozneje so ga prodali Vegradu za 22 milijonov evrov. V kratkem času so torej z zemljiščem ustvarili 16,5 milijona evrov dobička.
  3. Sledila je zadnja faza: nakazovanje denarja v podjetja "off shore" po vsem svetu. V tej točki je tožilstvo obdolženim očitalo pranje denarja.
Jože Anderlič Posel danes Sodišče rehabilitiralo znanega slovenskega nepremičninarja iz afere Hypo

Kam je izginil Vegradov denar?

Kje je torej končalo 22 milijonov evrov, ki jih je Vegrad nakazal v Panamo? Kot smo že leta 2013 razkrili na Dnevniku, je večinoma izginil v hobotnici "off-shore" podjetij iz Evrope in Srednje Amerike.

Dobrih osem milijonov evrov naj bi prejela podjetja podjetja iz Liechtensteina in z Britanskih Deviških otokov, ki so bila povezana s Španom, Romihom, Potočnikom in Oblakom ali v njihovi lasti. Dva od njih, Romih in Potočnik, sta pozneje denar vlagala v delnice Krke in Luke Koper.

Andrej Oblak Andrej Oblak Foto: Ana Kovač

Več milijonov evrov naj bi iz Paname prejela podjetja v lasti pomembnih igralcev iz avstrijske veje afere Hypo. Med njimi so bili:

  • nekdanji odvetnik Hypo bank Gerhard Kucher, ki je bil leta 2017 v zadevi Hypo na prvi stopnji v obsojen na osem mesecev zapora,
  • Miro Oblak, oče Andreja Oblaka in idejni oče projekta Rezidencija Skiper v Savudriji, ki ga je gradil Vegrad. Po informacijah iz več virov je Miro Oblak v zadevi Hypo sodeloval s tožilstvom in na koncu ni bil obsojen;
  • liechensteinski odvetnik Gerold Hoop, uradni skrbnik velike večine "offshore" podjetij iz te kneževine, ki so nastopala v Hypovih poslih. Zaslišan je bil tudi v slovenskem procesu.

KLIKNI ZA POVEČAVO

1 / 1

Za ogled grafike kliknite na sliko.

"Zaslišali so ga v zdravilišču"

A pravo delo se za tožilstvo šele začenja. Obramba, ki je z različnimi manevri poskušala doseči zastaranje sodbe, med drugim tudi s 14 poskusi izločitve predsednika oziroma članov sodnega senata, že napoveduje pritožbe na višje sodišče.

Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik Božidarja Špana, je za Siol.net poudaril, da so se med sojenjem zgodile številne postopkovne kršitve. "Sodišče ni dokazalo, da so obdolženci resnično oškodovali koncern Hypo. Gospoda Špana pa so zaslišali kar med zdravljenjem v zdravilišču, in to brez prisotnosti odvetnika," je dejal Kovačič Mlinar.

Kritičen je tudi do dogovora o priznanju krivde, ki ga je tožilstvo že leta 2015 sklenilo s Hildo Tovšak. Tožilstvu je namreč na stežaj odprlo vrata do obsodbe preostalih. "Če se z domnevnim pomočnikom pri kaznivem dejanju dogovoriš, da krivdo prizna, bo sodišče težko oprostilo storilce," meni Kovačič Mlinar. Tovšakova je v zameno za priznanje kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja in pranja denarja sklenila dogovor o letu in pol pogojne zaporne kazni.

Za vroče. Posel danes Karibska vila v lasti nekdanjega mestnega urbanista polzi iz tožilskih rok

Premoženje so umaknili na varno

Vprašanje je, kako uspešna bo v primeru pravnomočne obsodbe tudi izterjava kazni. Dolgotrajne preiskave in postopki pred slovenskimi sodišči so namreč nekdanjim vodilnim v Hypu pomagali pri zaščiti osebnega premoženja pred zasegom države in oškodovanci.

Andrej Potočnik Andrej Potočnik Foto: STA

Špan, Romih in Potočnik so tako očitno še pravočasno poskrbeli za družinske nepremičnine in jih prepisali oziroma prodali najožjim družinskim članom. Prvi je to storil Romih, ki je maja 2011, dva tedna po prvih hišnih preiskavah v aferi Hypo, z ženo sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja in ji prepustil svoj del hiše v Sevnici.

Leta 2013, ko je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za uvedbo sodne preiskave, sta enako naredila še Potočnik in Špan. Prvi je hišo v Ljubljani prenesel na ženo in mladoletne otroke, januarja lani pa na nepremičnini vpisal še dosmrtno služnost. Marca lani je sodišče izbrisalo zaznambo prepovedi odtujitve in razpolaganja, ki je bila vpisana na Španovi hiši v Planini pri Sevnici.

Kje je država že vpisala plombe

Manj sreče je imel Andrej Oblak. Šele leta 2015 se je odločil za prenos hiše v Ljubljani na podjetje Genero Projekt, ki je v lasti njegove žene. Takoj zatem je država na nepremičnini vpisala zaznambo prepovedi razpolaganja, ki je veljavna še danes. Oblaku je vpisala plombo tudi na večjo zazidljivo parcelo na Rakitni in več parcel v Portorožu. Podjetje Genero Invest ima v lasti za nekaj več kot štiri milijone evrov premoženja.

Hypo Foto: Reuters Največ, okoli osem milijonov evrov premoženja, ima v lasti podjetje Nepremičnine Invest, ki je posredno v rokah Andreja Oblaka. V njegovih rokah so nekatere parcele na Vojkovi cesti v Ljubljani, pri čemer ima država že vpisana zavarovanja tako na konkretnih nepremičninah kot na hipoteki, ki jo je nanje vpisalo panamsko podjetje Enjuan Management Corp.

Družina Oblak upravlja tudi podjetje Joba, kamor so se med drugim stekale provizije iz poslov z Vegradom. Po naših podatkih ima podjetje v lasti stanovanja in poslovne prostore v Ljubljani, skupaj vredne okrog milijon evrov. Tudi na teh ni vpisane nobene plombe.

Nova obtožnica v zadevi Hypo

Specializirano državno tožilstvo je sicer novembra lani vložilo nov zahtevek za začasno zavarovanje 2,8 milijona evrov premoženjske koristi, ki naj bi jo Špan, Romih, Potočnik in Oblak ustvarili z zlorabo položaja v eni od drugih zadev, povezanih z afero Hypo.

Toda pri tem je že ugotovilo, da je skupno premoženje podjetij, na katera se nanaša zahtevek, precej manjše od višine koristi. Tožilstvo je tako za podjetje Joba zahtevalo prepoved razpolaganja z milijon evrov depozita pri Novi Ljubljanski banki (NLB), fundaciji Cliwia Stiftung, ki je v lasti Antona Romiha, pa razpolaganje z delnicami Krke.

Sled za denarjem se je pri drugih podjetjih izgubila. Na specializiranem državnem tožilstvu zato sumijo, da bi lahko podjetja, ki so prejela protipravno korist, odtujila in skrila tudi preostanek premoženja. Tožilstvo je novo obtožnico zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja vložilo aprila lani, zunajobravnavni senat pa je nato zavrnil ugovore obdolžencev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin