Ponedeljek, 9. 7. 2018, 10.19
5 let, 9 mesecev
Grški dolg: Sloveniji obresti nanesle 22 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,67
22
Medtem ko se Grčija po osmih letih tuje pomoči počasi postavlja na lastne noge, nekatere države z evrom na račun grške dolžniške krize služijo. Nemčija je na račun danih posojil in odkupovanja grških obveznic do zdaj zaslužila slabe tri milijarde, manj izpostavljena Slovenija pa 22 milijonov evrov. Vprašanje je, ali bo še vedno precej zadolžena Grčija državam, ki so ji v času krize priskočile na pomoč, sploh kdaj poplačala svoje dolgove.
Slovenija je bila konec leta 2017 po podatkih Eurostata zaradi bilateralnega posojila Grčiji in poroštev v okviru Sklada za evropsko finančno stabilnost (EFSF) do nekaterih evropskih držav, poleg Grčije še Irske in Cipra, izpostavljena v skupni višini 1,15 milijarde evrov oziroma 2,7 odstotka BDP.
Izpostavljenost Slovenije do Grčije se je zaradi rasti BPD zmanjšala
Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, je bila Slovenija v odnosu do Grčije konec lanskega leta izpostavljena v višini 0,9 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka BDP.
Spomnimo, da je naša država Atenam ob izbruhu grške finančne krize najprej posodila 263,7 milijona evrov, po letu 2012 pa je v okviru EFSF dala še za milijardo evrov poroštev.
Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, v omenjeno vsoto niso zajeta posojila Grčiji prek Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Kapital Slovenije v ESM sicer znaša dobrih 342 milijonov evrov.
Grški premier Aleksis Cipras in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na nedavnem bruseljskem vrhu glede migracij
Slovenija z obrestmi do zdaj zaslužila 22 milijonov evrov
Glede na dvostranski dogovor bo Grčijo bilateralno posojilo v višini 263,7 milijona evrov, ki ji ga je Slovenija dala med letoma 2010 in 2012, odplačevala do 15. junija 2041. Glavnico bo začela odplačevati čez dve leti, v skladu z dogovorom pa Sloveniji do leta 2020 plačuje le obresti. Teh se je od leta 2010 do 21. junija letos nabralo za okoli 22 milijonov evrov.
"Obresti iz naslova danega posojila Grčiji prejemamo trimesečno. Obrestna mera in formula za izračun sta enaki za vse države, prejete obresti pa niso namenski prihodki. To pomeni, da predstavljajo prihodke integralnega proračuna in se uporabljajo za plačevanje obveznosti neposrednih proračunskih uporabnikov skladno s proračunom," pojasnjujejo na ministrstvu.
Obresti Grčija plačuje četrtletno, obrestna mera pa znaša trimesečni euribor s pribitkom v višini 0,5 odstotka. Na ministrstvu hkrati poudarjajo, da Slovenija v okviru ESM ne prejema plačila za obresti, ampak se vsakoletni dobički ESM iz naslova posojil razporedijo v rezerve omenjenega mehanizma: "Te nato služijo kot vir pokrivanja stroškov za morebitno neplačilo danih posojil."
Brez občutne rasti in delnega odpisa dolgov Grčija ne bo zmogla poplačati posojil
Finančni analitik Grega Kurent iz družbe NLB Skladi pojasnjuje, da "Slovenija danes od bilateralnega posojila Grčiji dobiva precej nižje obresti, kot jih slovenska država plačuje na takrat izdani dolg za omenjeno posojilo".
Čeprav je Grčija v zadnjih letih naredila ogromen korak k makroekonomski vzdržnosti, danes pa ponovno dosega gospodarsko rast in proračunski presežek, je zadolženost po besedah Kurenta še vedno problematična: "Grški javni dolg znaša približno 180 odstotkov BDP, kar 45 odstotkov posojil v grškem bančnem sistemu je slabih, gospodarska aktivnost pa se le počasi stabilizira."
Brez občutne gospodarske rasti v kombinaciji z delnimi odpisi dolga, in sicer posredno prek podaljševanja ročnosti ali znižanja obrestnih mer, Grčiji po njegovem mnenju najverjetneje ne bo uspelo poplačati prejetih posojil. "Torej tudi Slovenija ne bo v celoti neposredno poplačana," razlaga Kurent.
Čeprav bo imela Grčija letos prvič po dolgih letih proračunski presežek, gospodarska rast pa se bo približala dvema odstotkoma, grški dolg še vedno znaša visokih 180 odstotkov BDP.
Grški javni dolg sive lase povzroča tudi evropskim voditeljem. Da bi Grčiji pomagali zmanjšati dolg, so se finančni ministri držav z evrom konec junija v Luksemburgu dogovorili o desetletnem podaljšanju ročnosti posojil v okviru EFSF, desetletnem odlogu obresti, hkrati pa so sklenili, da se bo Grčiji vrnilo del obresti, ki so jih države z evrom dobile od grških državnih obveznic.
Na vprašanje, kako bo dogovor za znižanje dolžniškega bremena Grčije vplival na potek grškega odplačevanja bilateralnega posojila Sloveniji, na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da omenjeni ukrepi "na srednji rok v ničemer ne zadevajo bilateralnih posojil, ki so jih države članice območja evra dale Grčiji".
Predvideno je tudi vračilo obresti, ki jih prejemajo države članice oziroma njihove centralne banke iz naslova imetja grških državnih obveznic. "Prejete obresti se prek posebnega računa, odprtega pri ESM, vrnejo Grčiji. To ne pomeni odpisa obveznosti za plačilo obresti, ki jih mora Grčija plačati za prejeta bilateralna posojila ali posojila prek EFSF in ESM," so pojasnili na ministrstvu.
Kaj se zgodi, če Grčija ne bo poplačala svojih dolgov?
Na finančnem ministrstvu medtem ne izključujejo možnosti, da se s povečanjem deležev poroštva v posameznih izdajah EFSF na 120 in 165 odstotkov izpostavljenost Slovenije v okviru omenjenega sklada poveča na 1,67 milijarde evrov, temu je treba prišteti še obresti. Kot smo poročali, bi Slovenija ta znesek sicer morala poravnati le, če bi Grčija bankrotirala.
Ko gre za izpostavljenost naše države v okviru ESM, na finančnem ministrstvu poudarjajo, da bi tveganje neplačila v celoti bremenilo mehanizem: "V primeru plačilne nesposobnosti Grčije bi ESM najprej uporabil zadržane dobičke iz preteklega poslovanja, ki trenutno znašajo okoli dve milijardi evrov, in nato vplačani kapital, ki znaša 80,5 milijarde evrov."
Grčija je morala v zameno za tujo finančno pomoč sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki so močno zarezali v vsakodnevno življenje prebivalcev in današnjo podobo Helenske republike.
Če to ne bi zadostovalo za kritje, bi ESM na podlagi kapitalskega ključa vpoklical dodatni kapital od držav delničark do višine vpisanega kapitala, ki v skladu s pogodbo o ustanovitvi ESM skupaj znaša 624,25 milijarde evrov.
"Ker ima ESM status prednostnega upnika in je upravičen do poplačila pred vsemi preostalimi upniki, je tveganje izgub iz tega naslova toliko manjše," poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da je Grčija iz ESM do 15. junija 2018 prejela 46,9 milijarde evrov pomoči.
"Ključno je, da se povrne zaupanje v grško gospodarstvo"
Na vprašanje, od česa bo odvisno, ali bo Grčiji uspelo poplačati posojila, finančni analitik Grega Kurent odgovarja, da bo za spodbuditev gospodarske rasti treba povrniti zaupanje v grško gospodarstvo, saj bi to pospešilo vračanje kapitala v Grčijo.
"Višja gospodarska rast bo nato omogočila tudi lažje obvladovanje javnih financ, državnih investicij in odpravo nekaterih kriznih davkov. V tem primeru se lahko ustvari izjemno močna pozitivna povratna zanka, ki prek višje gospodarske rasti vodi v zniževanje zadolženosti, kar zniža tveganje in spet pozitivno vpliva na gospodarsko rast," pojasnjuje Kurent.
Kot poudarja Kurent, bi ob vrnitvi grškega nominalnega BDP na predkrizno raven in ob nespremenjenem dolgu zadolženost upadla na okoli 130 odstotkov BPD: "Gre za optimistični scenarij, zato ocenjujemo, da bo verjetno potreben tudi delni odpis dolga, ki seveda mora biti pogojen z dodatnimi ukrepi za stabilizacijo javnih financ in izpolnjevanjem določenih proračunskih ciljev v prihodnjih letih."
22