En izgubljen konec tedna na Rogli pomeni izgubo 100 tisoč evrov

Kakšne bodo posledice slabe zime za "smučarijo" , kako je mogoče biti uspešen ali pa vsaj preživeti v teh razmerah, smo se pogovarjali z Damjanom Pintarjem, predsednikom Zbornice gorskih centrov Slovenije in izvršnim direktorjem Unior Turizma Zreče. Kako v smučarskih središčih delujete v takšnih nenaklonjenih vremenskih razmerah? Zadnja leta smo deležni izrazito slabega vremena ali pa celo, kot se nam je zgodilo letos, tega, da praktično v dolinah sploh ni snega, tudi občutka za zimo ne. V gorskih centrih nam je s sistemi za zasneževanje uspelo narediti sneg, tako da je na višje ležečih smučiščih, tam nad 1.500 metrov, smuka dobra, tisti v nižje ležečih centrih pa imajo več problemov. Nekajkrat je zimo zmotil tudi močan veter, tako da je ta sezona, kar zadeva vreme, resnično ena najslabših do zdaj. Ali je že zdaj mogoče oceniti, da bo ta sezona poslovno izgubljena, da bo torej ena tistih "najbolj katastrofalnih" v zadnjih letih? V glavnem so vsi gorski centri začeli obratovati pred božično-novoletnimi prazniki in k sreči nam je bilo vsaj takrat vreme naklonjeno. Ustrezalo nam je tudi to, da je hrvaška vlada raztegnila počitnice na 14 dni. V tem tednu so počitnice v BiH, tudi Madžari so začeli počitnice, vse to vpliva na solidno zasedenost smučišč ob lepih sončnih dnevih. Tam, kjer nimajo stacionarnih gostov, hotelov, apartmajev, pa je obisk slabši, odvisno torej tudi od tega, kako kompleksen je produkt. Največje probleme ima trenutno Maribor, kjer ne morejo zasnežiti smučišča v dolini, relativno zadovoljni s svojim poslovanjem pa so na primer v Kranjski Gori, pa tudi mi na Rogli, čeprav seveda daleč od tistega, kar pričakujemo.

Svoje pa sta seveda verjetno dodali tudi kriza in manjša kupna moč prebivalstva. Seveda na poslovanje vpliva tudi gospodarska kriza, zato stanje spremljamo s promocijskimi akcijami, kot so družinske in enotne smučarske vozovnice za vsa slovenska smučišča, poleg tega pa smo za člane naše storitve Active Slovenija ponudili tudi do 50-odstotni popust na dnevno vozovnico, kar je do zdaj izkoristilo že 1.500 smučarjev. Kljub vsemu sta pred nami še dva meseca smučarske sezone in napovedujejo, da naj bi februarja le bila prava zima, tako da je za končno oceno vendarle še prezgodaj.

Kaj v zimskošportnih središčih lahko storite na dolgi rok ob posledicah klimatskih sprememb? Je mogoče izgube v zimski sezoni kompenzirati poleti z novimi programi? Zbornica gorskih centrov je bila ustanovljena prav s tem namenom, da sezono raztegnemo na vse leto. Čeprav so naš nosilni produkt smučanje in športi, povezani z zimo, pa je naša velika želja v gorske centre privabiti goste čez vse leto, zato intenzivno sodelujemo z Gospodarsko interesnim združenjem (GIZ). Ponujamo pohodništvo in kolesarjenje, poleti pa prirejamo pohodniško-kolesarske ture v naših centrih. Že v preteklosti smo v naših centrih, tudi ob pomoči ministrstva za gospodarstvo, posodobili sisteme tehničnega zasneževanja, ki so energetsko in ekološko manj potratni in učinkovitejši. Treba pa je uvajati tudi nove produkte in programe čez vse leto, kot so različna smučarska in druga tekmovanja, tematski konci tedna in tako naprej. Na Rogli bomo na primer pripravili Salsa ski weekend, na katerega je prijavljenih že 200 smučarjev iz šestih držav.

Kakšne pa so konkretne številke poslovanja za Unior Turizem, kjer upravljate dva centra, Roglo in Krvavec, lani in v prvih dneh letošnjega leta? Prihodki so nam lani padli za milijon evrov od rekordnega leta, kar pomeni, da smo imeli nekaj več kot 19 milijonov prihodkov. Ustvarili smo 181.598 prenočitev, od tega 131.377 z domačimi gosti in 50.220 s tujimi gosti, kar je za devet odstotkov slabše kot v letu 2010. Lani so bili slabi konci tedna, en izgubljen konec tedna na Rogli pa pomeni izgubo okrog 100 tisoč evrov. Poleg tega smo lani izgubili en teden počitnic, težko leto pa je bilo tudi zaradi naložb v tekaški poligon in gradnje hotela v Zrečah, zaradi česar smo tudi okrnjeno poslovali. V hotelu je bil praktično pol leta zaprt kongresno-seminarski kompleks, iz njega smo morali seliti kuhinjo in restavracijo na drugo lokacijo. Letos vendarle kaže bolje, saj smo na Rogli v prvih dvajsetih dneh samo na smučarskem delu enako obdobje lani presegli za 35 odstotkov.

Naložbe, ki ste jih omenili, so ocenjene na okrog 20 milijonov evrov in jih sofinancirate z evropskimi sredstvi. Ali prenova hotela v Zrečah ter tekaškega poligona in športnega hotela na Rogli poteka po načrtih? Kako pa je z investicijami na Krvavcu? Kaj si obetate od teh investicij? Investicije za zdaj potekajo po načrtih. Z gradnjo hotela Atrij v Zrečah dobivamo povsem nov koncept zdravilišča, kjer bomo lahko še bolj razvijali medicinsko stroko, postali pa bomo tudi evropsko primerljivi v zdraviliškem delu. Tekaški poligon s posodobljenim sistemom zasneževanja je praktično že končan, ob njem pa je v intenzivni gradnji športni hotel, ki bo namenjen tako gostom kot vrhunskim športnim tekmovanjem in pripravam športnikov. Pred dnevi smo dobili soglasje za gradnjo novega kolesarskega poligona s petimi programi, v fazi pridobivanja soglasij pa so idejni načrti za nova smučišča na Rogli, na Jurgovem, Mašin žagi in Ostruščici, ki bodo speljana tako, da bomo lahko uporabljali trenutne žičniške zmogljivosti. Na Krvavcu smo lani zgradili adrenalinsko-zabaviščni park, letos je v načrtu nova sedežnica in uvedli smo dve novi smučarski šoli.

Naložbe, ki ste jih omenili, so ocenjene na okrog 20 milijonov evrov in jih sofinancirate z evropskimi sredstvi. Ali prenova hotela v Zrečah ter tekaškega poligona in športnega hotela na Rogli poteka po načrtih? Kako pa je z investicijami na Krvavcu? Kaj si obetate od teh investicij? Investicije za zdaj potekajo po načrtih. Z gradnjo hotela Atrij v Zrečah dobivamo povsem nov koncept zdravilišča, kjer bomo lahko še bolj razvijali medicinsko stroko, postali pa bomo tudi evropsko primerljivi v zdraviliškem delu. Tekaški poligon s posodobljenim sistemom zasneževanja je praktično že končan, ob njem pa je v intenzivni gradnji športni hotel, ki bo namenjen tako gostom kot vrhunskim športnim tekmovanjem in pripravam športnikov. Pred dnevi smo dobili soglasje za gradnjo novega kolesarskega poligona s petimi programi, v fazi pridobivanja soglasij pa so idejni načrti za nova smučišča na Rogli, na Jurgovem, Mašin žagi in Ostruščici, ki bodo speljana tako, da bomo lahko uporabljali trenutne žičniške zmogljivosti. Na Krvavcu smo lani zgradili adrenalinsko-zabaviščni park, letos je v načrtu nova sedežnica in uvedli smo dve novi smučarski šoli.

Kakšno je pri gradnji tekaškega poligona sodelovanje s Petro Majdič, po kateri se tekaški center tudi imenuje? Ali je Petra pri tem tudi lastniško udeležena s svojim finančnim vložkom? Od leta 2007, ko je družba Unior s Petro Majdič podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju, smo vanj vložili 200 tisoč evrov. Brez Petre Majdič seveda na Rogli ne bi bilo tekem svetovnega pokala v smučarskih tekih, tekaškega poligona in tako naprej, zato menimo, da se nam je investicija v Petro Majdič izrazito obrestovala. Petra je del sredstev investirala nazaj, vendar ne v lastništvo tekaškega centra, ampak je pri nas kupila bungalov, tako da je nekako zdaj tudi prebivalka Rogle. Pretekli konec tedna, ko smo pripravili svetovni dan snega, je bila Petra ena od promotork, še naprej pa imamo z njo poslovni dogovor, da jo povabimo k dejavnostim, pri katerih presodimo, da lahko prispeva dodano vrednost.