Eko lokalna preskrba: ne le zdravje, tudi pravična trgovina

Tako meni Suzana Črnec, predsednica Zadruge Dobrina iz Jurovskega dola, ki je leta 2011 nastala zato, da bi povečali ponudbo ekološko pridelane hrane, trajnostno lokalno preskrbo prebivalstva in pravično plačilo kmetom proizvajalcem.

Izračunali, pod katero ceno ne smejo prodajati "Naša zadruga Dobrina je bila ustanovljena z namenom, da podpira manjše kmetije, tiste, ki niso imele možnosti, da bi vstopale na trg. Tako smo jim prek projekta nudili strokovno pomoč, da so se preusmerili in vstopili v ekološko kmetijstvo. Izračunali smo jim lastno ceno in jim točno pokazali, pod katero ceno ne smejo prodati, da se jim pokrijejo vsi stroški. Imamo tudi takšen sistem, da gremo vse izdelke iskat k njim domov, da nimajo še dodatnih stroškov s transportom."

Pod okriljem Zadruge Dobrina je danes 47 kmetij iz okolice Maribora, ki že ekološko kmetujejo oziroma so vključene v dvoletni preusmeritveni program ekološkega kmetovanja, katerega smoter je tudi zmanjševanje opuščanja in zaraščanja obdelovalnih površin. Ekološke kmetije prek partnerstva z Zadruge Dobrina svoje izdelke prodajajo v javne zavode, šole, vrtce in domove za starejše, teh je že prek 30. Prav tako pa prek spleta s poznejšo dostavo v zabojčkih tudi v zadružno trgovino na Studencih v Mariboru, kjer imajo že tedensko ali na 14 dni 50 gospodinjstev kot rednih odjemalcev oziroma okrog 100 občasnih.

Pravična trgovina ne izkorišča človeka in okolja "Koncept pravične trgovine je star približno 50 let, preprosto povedano pa bi lahko rekli, da prodaja izdelkov prek nje ne sme temeljiti na izkoriščanju človeka in uničevanju okolja, pojasnjuje Živa Lopatič iz trgovinske zadruge Odjuga, ki pri nas upravlja s pravično trgovino 3Muhe. Zaradi nepravičnosti svetovne trgovine najbolj trpijo proizvajalci in kmetje iz držav tretjega sveta.

Živa Lopatič to razloži na primeru kave, kjer se odkupna cena kave za proizvajalce določa na svetovni borzi, daleč od vpliva malih proizvajalcev. "Zaradi špekulacij pogosto pade pod proizvodno ceno kave, zaradi česar proizvajalec niti ne pokrije stroškov. Pravična trgovina od proizvajalcev odkupuje kavo po minimalni odkupni ceni ali višji od te, če se odkupna cena kave na borzi dvigne nad to ceno. Poleg tega pa pravična trgovina poskrbi še za to, da je med proizvajalcem in končnim uporabnikom čim manj posrednikov, ki poberejo vsak svojo provizijo, da so razmere za delo primerne, delavci primerno plačani, da je poskrbljeno za njihova zavarovanja in počitek, da se pri proizvodnji ali pridelavi ne uničuje okolje itn.," pojasnjuje Lopatičeva.

Potrošnik se svobodno odloča Na naše vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o pravični trgovini, nam je ekonomist dr. Igor Masten povedal, da ne pozna natančno koncepta in mehanizmov, po katerih delujejo pravične trgovine, zato ne želi soditi o tem in komentirati, zlasti v povezavi z delovanjem lokalnih preskrbnih zadrug. Je pa načelno ob tem slikovito dejal, da če vi greste v trgovino in kot potrošnik kupite konzervo graha za tisoč evrov, je to zame pravično, saj vas nihče ni prisilil, da ravnate tako nespametno. Sicer pa je plačilo delavcev po njegovem odraz produktivnosti, povpraševanja, socialnih norm itn.