Borak, Plahutnik in Jašovič pred preiskovalno komisijo o vlogi regulatorjev

O vlogi regulatorjev so prek preiskovalno komisijo DZ za sporne managerske prevzeme pričali nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Neven Borak, nekdanji direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik ter nekdanji član sveta Banke Slovenije in zdajšnji prvi mož NLB Božo Jašovič. Odvzem glasovalnih pravic mogoč šele leta 2006 Borak je opozoril, da sta v času njegovega mandata na čelu ATVP (od avgusta 2002 do marca 2008) veljala dva zakona o prevzemih in šele z letom 2006 uveljavljeni zakon je agenciji omogočal odvzem glasovalnih pravic (pred tem je lahko ATVP dala zgolj predlog za ukrepanje sodišču za prekrške). ATVP je lahko ukrepala le v primeru novih situacij A je zakon vseboval enoletno obdobje, v katerem so se lahko družbe, ki so presegle prevzemni prag, odločile bodisi za odsvojitev delnic bodisi za objavo prevzemne ponudbe. Po Borakovih pojasnilih ATVP v tem enoletnem obdobju v zatečeno stanje ni smela posegati, lahko je ukrepala le, če je prišlo do novih situacij.

Borak se strinja, da je bilo v letu 2007 izvedenih največ prevzemov, kar je pripisati tudi posledici 12-mesečnega moratorija iz zakona o prevzemih, vstopu Slovenije v denarno unijo, ki je odprla neizmerni kreditni potencial evropskih bank, in želji določenega dela managerjev po samostojnosti.

Borak: Za managerske prevzeme ne gre kriviti regulatorjev S trditvijo, da so pri managerskih odkupih zatajili regulatorji, ki naj ne bi bili dovolj aktivni, se Borak ne strinja. Naloga ATVP je bila presojanje, ali je vloga za prevzem popolna in ključno pri ugotavljanju popolnosti vloge je bilo, ali je prevzemnik deponiral denar ali bančno garancijo ali nadomestne vrednostne papirje. Za resničnost vsebine ni odgovarjala agencija, temveč prevzemnik sam.

"Urad za varstvo konkurence presoja vsebino" Plahutnik, ki je bil na čelu urada za varstvo konkurence med letoma 2004 in 2007, je pojasnil, da je naloga urada presojanje koncentracije. Urad presoja vsebino, ali je koncentracija skladna s pravili konkurence ali ne, sam tehnični postopek izvedbe prevzema pa je stvar ATVP.

Po vseh podatkih, ki jih je varuh konkurence pridobival v zvezi s prevzemom Pivovarne Laško in Istrabenzom, po Plahutnikovih besedah ni iz ničesar izhajalo, da bi prišlo do prevzema kontrole, zato urad takrat ni mogel ukrepati. Če bi do prevzema kontrole prišlo, pa bi urad ukrepal po uradni dolžnosti. Za ukrepanje morata biti izpolnjena dva pogoja: pravni prag (prevzem kontrole) in ekonomski prag (takrat je ta znašal osem milijard tolarjev prometa).

"Ni bilo indicev, da je bil pravni prag presežen" "V primeru Pivovarne Laško in Istrabenza ni bilo indicev, da je bil pravni prag presežen," je dejal Plahutnik, pri čemer pa poudaril, da bi ob morebiti bolj jasnih določilih prevzemnega zakona bilo mogoče zadeve bolje regulirati. Sankcije so se namreč začele izvajati šele s prenosom pristojnosti na regulatorja; tako sta urad za varstvo konkurence in ATVP šele z uveljavitvijo novele zakona o prekrških leta 2005 dobila pristojnost izrekanja sankcij.

"Sankcijska politika je bila izrazito nedorečena" Statistika pri varuhu konkurence je bila do prenosa pristojnosti za izrekanje sankcij po Plahutnikovih navedbah porazna. Sodišča so v 12 letih zaradi prepoznih priglasitev izrekla skupaj za 42.600 evrov kazni. "Sankcijska politika je bila izrazito nedorečena. Prihajalo je do ponavljajočih kršitev, ker je bilo vprašljivo, ali bo za prekršek sploh kdo odgovarjal pred sodiščem," je pojasnil Plahutnik.

Plahutnik: Urad ne zaposluje dovolj ljudi Plahutnik je opozoril tudi na kadrovsko podhranjenost urada za varstvo konkurence v času njegovega mandata, pri čemer meni, da urad še zdaj ne zaposluje dovolj ljudi. "Zaradi fiksnih rokov, ki so v zakonu glede presojanja koncentracij, je precej dela osredotočenega na koncentracije in bistveno premalo na kartele in zlorabe dominantnega položaja," je prepričan.

Jašovič: Banka Slovenije je skušala zajeziti kreditno tveganje Jašovič, ki je kot član sveta Banke Slovenije funkcijo bančnega nadzora prevzel februarja 2008, je zatrdil, da je imela Banka Slovenije v letih 2006, 2007 in 2008, ko je v Sloveniji prišlo do pretirane kreditne rasti, še poseben intenziven nadzor nad kreditiranjem. Predvsem z dvema ukrepoma, sicer začasne narave (odbitek od kapitala in likvidnostna lestvica), je skušala zajeziti kreditno tveganje.

Banka Slovenije je bila še posebej pozorna na managerske odkupe, je zatrdil Jašovič, pri čemer je poudaril, da centralna banka kreditov za managerske odkupe ni mogla prepovedati. Šlo je za legalne kredite, ki pa so bili za Banko Slovenije pomembni z vidika tveganj. Banka Slovenije je tako od bank zahtevala dosledno oblikovanje rezervacij za tveganja pri tovrstnih kreditih, še posebej, ko je zobe začela kazati kriza.

Sejo je zaznamoval odstop člana komisije Člani preiskovalne komisije so v nadaljevanju seje zaslišali še nekdanjo članico nadzornega sveta NLB Katjo Božič in upokojenega profesorja Ekonomske fakultete in dolgoletnega člana sveta Banke Slovenije Ivana Ribnikarja. Je pa sejo komisije, ki je prvič potekala v neposrednem televizijskem prenosu, zaznamoval odstop člana komisije Joška Godca (DeSUS), ki sicer ceni delo komisije, a meni, da je njen trud zaman. Po njegovem prepričanju so trenutno bolj kot ukvarjanje s preteklostjo pomembni aktualni problemi.