Bomo ostali brez kmetijskih zemljišč in brez hrane?

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na posvetu z naslovom Bomo ostali brez kmetijskih zemljišč in brez hrane?, opozoril, da je ta tema v Sloveniji trenutno pomembnejša od katere koli druge. Smisel evropske kmetijske politike, v katero je vpeta tudi Slovenija, je v proizvodnji hrane, kar v zadnjih letih ni bilo samoumevno, je poudaril.

Kaj če ujme prizadanejo Evropo? Vprašanje prehranske varnosti je v Evropi postalo pomembno šele po več ujmah, ki so lani prizadele EU, spomnimo se tudi nedavnih poplav v Avstraliji. "Takrat je Evropa sama sebi postavila vprašanje, ki je precej enostavno - kaj storiti, če do takšne ujme pride v Evropi," je povedal minister in opozoril, da na to vprašanje ni racionalnega odgovora. "Zato, ker je Evropa izvoznica hrane ne more hrane od nikoder uvoziti, če v nekem trenutku ostane brez nje," je dejal.

Pri tem je po besedah Židana pomembno tudi vprašanje, ali za osnovni vir - kmetijska zemljišča - skrbimo racionalno, ali ga varujemo in na njem proizvajamo to, kar želimo. "Tukaj je odgovor ne, ne in ne," je opozoril in spomnil, da je Slovenija od leta 1991 do konca leta 2009 izgubila 16,5 odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi. Problema ne bomo rešili le z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, je pa to eden od pogojev za rešitev težav, je prepričan minister.

Kmetijska zemljišča so premalo cenjena Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete je opozorila, da potrebujemo kmetijska zemljišča kot posamezniki in kot družba. Hrana je zaradi globalizacije trga trenutno še poceni, kar pomeni, da je potencial kmetijskih zemljišč za pridelovanje hrane med ljudmi izjemno nepomemben, kmetijska zemljišča pa so premalo cenjena, opozarja Pintarjeva.

Samooskrba s hrano v Sloveniji zmanjšuje Stane Kavčič z ljubljanske biotehniške fakultete je opozoril, da se samooskrba s hrano v Sloveniji zmanjšuje, hkrati pa se povečuje odvisnost preživetja kmetijskih gospodarstev od proračunskih plačil, kar je po njegovi oceni slaba usmeritev. "To bi nas moralo skrbeti, saj kaže, da imamo ekonomsko neracionalno proizvodnjo hrane," je dejal.

Spodbuda ekološke proizvodnje Če želimo povečati prehransko varnost, moramo, tako Kavčič, ciljno voditi takšno politiko, ki bo naklonjena trajnostni, a zmerno intenzivni pridelavi hrane. Spodbujati kaže tudi ekološko proizvodnjo, vendar Kavčič meni, da je Slovenija pri njej že dosegla svoje meje.

Razmere niso rožnate niti na globalni ravni. Dušan Plut z ljubljanske filozofske fakultete je opozoril, da so se žitne površine v zadnjih desetletjih zmanjšale, svetovno prebivalstvo pa povečalo. Potem ko je obseg žitnih površin na prebivalca leta 1950 znašal 2300 kvadratnih metrov, se je do leta 2007 zmanjšal na 1000 kvadratnih metrov, leta 2050 pa naj bi bilo žitnih površin le še za 800 kvadratnih metrov na prebivalca, kar je manj od globalnega prehranskega minimuma, je opozoril.

Hrana in voda - ključni geopolitični surovini Globalne razmere kažejo, da bo hrana v prihodnjih desetletjih skupaj z vodo ključna geopolitična surovina, je povedal Plut in dodal, da je povečanje prehranske varnosti in povečevanje samooskrbe z globalnega vidika ena ključnih nacionalnih prioritet.

"Ne smemo si delati iluzij, da se bo lahko Slovenija s svojo geopolitično močjo enakopravno borila za viške prehrane v globalnem svetu," je še opozoril in spomnil na primer Kitajske, ki v Afriki že danes najema zemljišča za pridelavo hrane.

500 kvadratnih metrov žitnih površin na prebivalca Slovenija je s 500 kvadratnimi metri žitnih površin na prebivalca že zdaj dvakrat pod svetovnim povprečjem. "To je izjemno zaskrbljujoče," je dejal Plut in predlagal, naj začne Slovenija znova razmišljati o povečevanju in ne le ohranjanju kmetijskih površin, še posebej žitnih.

Da živi Slovenija v "lažni prehranski varnosti", se je strinjal tudi agronom Miran Klinc. Slovenija je v obdobju 1991-2009 izgubila skoraj 93.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in skoraj 20.000 hektarjev obdelovalnih zemljišč. Neugodna je tudi primerjava z EU, ki ima glede na celotno ozemlje 25,9 odstotka obdelovalnih površin, Slovenija pa 8,8 odstotka, je navedel.