Banka Slovenije zahteva novo dokapitalizacijo NLB

V Banki Slovenije zaradi zakonskih določil zadeve ne morejo komentirati, časnik Finance pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi šlo za novo 250-milijonsko dokapitalizacijo.

Banka Slovenije: Zadeve ne moremo komentirati

Finance so tako že pred dnevi pisale, da naj bi na Banki Slovenije sledili portugalskemu zgledu in za vse slovenske banke zahtevali dvig količnika najbolj kakovostnega Core Tier 1 kapitala na devet odstotkov.

Ta količnik je bil v NLB ob koncu lanskega leta 6,5 odstotka, tako da bi po navedbah časnika dokapitalizacija znašala novih 250 milijonov evrov. Če pa bi NLB uspelo po dobri ceni prodati 57-odstotni lastniški delež v Banki Celje, pa bi banka potrebovala manj novega kapitala, najverjetneje okoli 150 milijonov evrov.

Na Banki Slovenije so odgovorili, da zaradi določil zakona o bančništvu glede obveznosti varovanja zaupnih informacij nadzorniških informacij o NLB ali katerikoli drugi banki ne morejo posredovati ali komentirati.

Banke morajo same oceniti vrsto kapitala

Ponovno so tako pojasnili, da Banka Slovenije za vse banke ocenjuje potrebno raven kapitala glede na profil tveganosti posamezne banke. Na kakšen način banka zagotavlja primerno kapitalsko ustreznost, pa je po navedbah nadzornika bančnega trga odvisno od poslovne politike in strategije posamezne banke oziroma lastnikov.

Kot še poudarjajo, mora vsaka banka v okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala oceniti in zagotoviti ustrezen znesek in vrsto kapitala glede na tveganja, ki jim je izpostavljena, Banka Slovenije pa mora ta proces na koncu ovrednotiti.

NLB želi doseči 600 milijonov evrov vreden finančni učinek Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je sicer povedal, da želi banka v letošnjem letu skozi odprodaje, dezinvestiranje in zmanjšanje tveganju prilagojene bančne aktive v primeru najboljšega scenarija doseči pozitivni finančni učinek v višini 600 milijonov evrov.

Jašovič je zagotovil tudi, da delajo vse v tej smeri, da banka ne bi potrebovala dodatne dokapitalizacije in bi z lastnimi ukrepi zagotovila kapitalsko trdnost.

NLB je marca zaključila dokapitalizacijo NLB je po mučnem in dolgotrajnem procesu, ki je potekal pred kritičnimi očmi javnosti, konec marca vendarle uspela zaključiti 250-milijonsko dokapitalizacijo, v okviru katere je država vplačala dobrih 243 milijonov evrov.

S tem se je povečal lastniški delež države v banki, po drugi strani pa se je zmanjšal delež druge največje lastnice - belgijske KBC. V okviru dokapitalizacije je namreč vplačala manj kot pet milijonov evrov.

Javnost ne podpira državnega sodelovanja v dokapitalizaciji

Državno sodelovanje v dokapitalizaciji je pri javnosti naletelo na močan odpor, še posebej zaradi dejstva, ker je banka lani v luči visokih oblikovanih rezervacij in slabitev zaradi slabšanja posojilnega portfelja poslovala z visoko izgubo.

Banka je namreč kot največja slovenska banka vpletena v večino trenutnih problematičnih zgodb slovenskega gospodarstva, v medijih pa se pojavljajo očitki o klientelističnih povezavah in slabih poslovnih določitvah v preteklosti.