SiolNET. Posel danes Novice
Vsebino omogoča Salonit Anhovo
  • Messenger
  • Messenger

Ali bo gradbeništvo rešilo slovensko gospodarstvo po končani epidemiji?

Vsebino omogoča Salonit Anhovo

Razvoj cepiv kaže, da bo pandemija bolezni covid-19, ki je močno zaznamovala naše življenje, v prihodnjem letu naposled le obvladana. Kakšno vlogo ima gradbeništvo pri ponovnem zagonu slovenskega gospodarstva in kako je na to pripravljeno? Ima slovenska industrija gradbenih materialov dovolj kapacitet za izvedbo vseh infrastrukturnih projektov?

Salonit Anhovo

Moderno gradbeništvo lahko v splošnem razdelimo na tri veje, in sicer projektivo, operativo in industrijo gradbenih materialov. Zadnja ima pomembno vlogo zagotavljanja surovin za delovanje operativnega gradbeništva, ki je predvsem zaradi svojega obsega delovanja izredno materialno intenzivna panoga. Trendi gradnje se dandanes sicer premikajo v vse bolj trajnostne oblike, kjer stremimo k rabi trajnih in trajnostnih materialov ter v vse večji meri k reciklaži. Kljub temu brez proizvodnje novih materialov ne gre. Razlog gre iskati v velikih infrastrukturnih potrebah, ki jih kot družba ustvarjamo.

Velika potreba po gradbenih materialih

Med vsemi gradbenimi materiali, ki jih poznamo in uporabljamo, z naskokom prevladuje beton. Porabimo ga kar trikrat več kot vseh preostalih gradbenih materialov skupaj. Ocenjuje se, da znaša poraba betona več kot en kubični meter na vsakega zemljana letno. Tako visoka poraba betona je posledica njegovih edinstvenih lastnosti. Beton je izrazito lokalen material, mogoče ga je proizvajati skorajda povsod na zemeljski obli, ima izrazito nizko ceno, ugodne mehanske lastnosti  in med vodilnimi gradbeni materiali najnižji okoljski vpliv na enoto proizvoda.

Med porabo betona in gospodarskim razvojem posamezne države je mogoče preprosto potegniti vzporednico – najbolj gospodarsko razvite države beležijo najvišjo porabo betona in obratno. Slovenija je imela v zadnjih letih pozitivno gospodarsko rast, kar je bila posledica tudi povečanega vlaganja države v izgradnjo infrastrukture. Slovensko gradbeništvo si je po gospodarski krizi dobro opomoglo in trenutno zaposluje več kot 60 tisoč ljudi in prispeva več kot pet odstotkov BDP. Ker gre za izrazito lokalno gospodarsko dejavnost na ravni posamezne države, ima velike multiplikativne učinke tako na celotno gospodarstvo kot tudi na zaposlovanje.

Pred vrati so veliki državni infrastrukturni projekti

Gradbeništvo na epidemijo, ki zadnje leto pretresa svet, ni ostalo imuno. Zadnji statistični podatki pri nas kažejo na znižanje gradbenih del v prvi polovici leta 2020 glede na lani za 5,6 odstotka. Pa vendarle izgleda, da bo epidemijo preživelo z manj posledicami kot preostale panoge. Pomembno vlogo pri tem imajo številni infrastrukturni projekti, ki jih je država spomladi odločno podprla. V letošnjem letu so tako po letih zastojev stekla dela na predoru Karavanke in tretji razvojni osi. Trenutno je v pripravi tudi 187 pomembnih infrastrukturni projektov, skupno težkih kar 7,7 milijarde evrov. Ti bodo uresničeni v prihodnjih letih. Širile se bodo avtoceste, gradile nove železniške povezave, vlagalo se bo v lokalno infrastrukturo, v energetsko infrastrukturo in ne nazadnje urejalo okolje.

Beton je ključni gradnik infrastrukture

Skupni imenovalce vseh naštetih naložb oziroma projektov je v fazi izvedbe beton. Najsi gre za stanovanjsko gradnjo za mlade na eni ali gradnjo domov za starejše občane na drugi strani. Gradnjo HE Mokrice ali gradnjo novih predorov v okviru projekta drugega tira. Realizacija projektov ne bo mogoča brez premišljene in pravilne rabe betona.

Beton je kompozitni material, sestavljen iz vode, agregata, cementa in kemijskih ter mineralnih dodatkov.  Slovenija ima številna bogata nahajališča kakovostnih kamenih agregatov, ki v betonu prestavljajo približno 70 odstotkov celotnega volumna. V nasprotju s tem pa v Sloveniji cement kot glavno vezivno komponento betona proizvaja samo še ena cementarna.

Salonit Anhovo med najbolj razvitimi cementarnami v EU

Edina delujoča cementarna v Sloveniji se nahaja v srednji Soški dolini. Cementarna Salonit Anhovo, ki je letos vstopila v 100. leto svojega delovanja, proizvede več kot milijon ton cementa letno. S to strateško pomembno surovino že vse od ustanovitve oskrbuje tako v prvi vrsti slovensko gradbeništvo kot tudi širšo regijo. Cement Salonita Anhovo lahko najdemo v vsaki drugi stavbi v Sloveniji. Tudi v najbolj veličastnih, kot so na primer viadukt Črni kal, hotel Intercontinental in Nordijski center Planica. S cementi Salonita Anhovo se v tem trenutku gradi tudi predor Karavanke.

Salonit Anhovo se dandanes postavlja ob bok najbolj razvitih cementarn v Evropi. Intenzivna vlaganja v najboljše razpoložljive tehnologije v višini prek sto milijonov evrov v zadnjih desetih letih so cementarno preobrazila v ne le izredno učinkovito, ampak tudi okolju prijazno. V letu 2019 je skupina Salonit ustvarila več kot 83 milijonov evrov prihodkov od prodaje in zaposlovala 380 pretežno lokalnih prebivalcev. Tako dobro poslovanje predstavlja trdno osnovo za nadaljnja vlaganja in izboljšave. Pred skupino Salonit so namreč veliki izzivi, kako v ne tako daljni prihodnosti doseči brezogljično proizvodnjo, slediti trendom digitalizacije, zagotavljati vse bolj kakovostna delovna mesta in ob vsem tem še naprej ohranjati visoko kakovost svojih proizvodov.

Slovensko gradbeništvo bo uspešno pripomoglo k reševanju krize

Vloga slovenskega gradbeništva pri okrevanju po končani epidemiji bo nesporno velika. Prav tako kot bo pomembna vloga domačih proizvajalcev gradbenih materialov za slovensko gradbeništvo. Sektor proizvodnje betona na čelu s cementarno Salonit Anhovo je na prihajajoče infrastrukturne projekte dobro pripravljen. Z uspešno izvedbo zastavljenih projektov, katerih nosilci bodo domača podjetja, bo slovensko gradbeništvo uspešno pripomoglo k okrevanju po končani epidemiji.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin