Aerodrom Ljubljana je lani ustvaril 33,88 milijona evrov prihodka, kar je okoli 100.000 evrov manj kot predlani. Čisti dobiček je upadel za 30 odstotkov na 4,28 milijona evrov.
Leto so najbolj zaznamovale težave največjega partnerja letališča, prevoznika Adria Airways, v letnem poročilu ocenjuje uprava Aerodroma Ljubljana.
Delež Adriinih potnikov se je povečal
Družba je ustvarila 5,87 milijona dobička iz poslovanja (EBIT), kar je 21,6 odstotka manj kot predlani. Letališče je zabeležilo 1,39 milijona potnikov, 3,2 odstotka manj kot predlani, od tega jih je Adria Airways prepeljala 1,1 milijona oz. 77,7 odstotka. Delež Adiinih potnikov se je glede na predlani tako povečal za 1,6 odstotne točke.
Letališče je beležilo tudi manj premikov letal, njihovo število je upadlo za 6,4 odstotka na okoli 42.600, je pa povečalo količino oskrbljenega tovora, in sicer za 20,8 odstotka na okoli 17.300 ton.
Eno najtežjih let doslej
"V napovedi, da bo leto 2010 za Aerodrom Ljubljana eno najtežjih doslej, se nismo zmotili," je ob rezultatih zapisala uprava družbe.
"Poslovno leto so najbolj zaznamovale težave pri poslovanju našega največjega partnerja, ki so se leta 2010 še poglobile in se v odnosu do Aerodroma Ljubljana najbolj odrazile v neplačevanju obveznosti in s pritiski na zniževanje cen," pravi vodstvo letališča.
Aerodrom Ljubljana je terjatve do letalskega prevoznika pretvoril v lastniški delež v družbi Adria Airways Tehnika. Z okoli sedmimi milijoni evrov vložka je pridobil skoraj polovični delež v družbi.
Obnova sovpadala z nevšečnostmi zaradi vulkana
Aerodromu je šlo na roko, da je obnova vzletno-pristajalne steze sovpadla z zaprtjem zračnega prostora zaradi vulkanskega pepela. Zadovoljni so tudi, da je poleti na brniško letališče spet začel leteti nizkocenovni prevoznik Vueling in da je Easyjet ponudbo dopolnil s povezavo s Parizom.
Komercialne storitve dobivajo vedno pomembnejšo vlogo
Za letos v družbi ne pričakujejo bistvenih sprememb v gospodarskih razmerah. Napovedujejo pa 1,2 odstotka več potnikov, 3,7 odstotka več premikov letal in 10,9 odstotka več tovora. Kot pravijo, dobivajo komercialne storitve vedno pomembnejšo vlogo. Na srednji rok načrtujejo gradnjo poslovno-logističnega centra, imenovanega Airport City/Aeropolis, s katerim želijo privabiti podjetja s področja turizma, skladiščenja, trgovine, logistike in drugih dejavnosti, povezanih z letališčem. V okviru centra je predviden hotel ter rekreacijski in športni objekti.
2
