Sreda, 5. 2. 2020, 6.26
4 leta, 2 meseca
Nova KBM kupila Abanko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,50
1
Nova KBM, ki je danes državi plačala 444,2 milijona evrov kupnine za prevzem Abanke, namerava banki še letos združiti in povezati v eno pravno osebo. Združena banka bo imela več kot tisoč bančnih točk po vsej državi, za stranke pa na začetku ne bo sprememb, saj bodo storitve še naprej opravljale v obstoječih poslovalnicah svoje banke.
Združitev obeh bank bo izvedena postopoma, pod nadzorom pristojnih regulatornih organov, sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovila prva moža Nove KBM in Abanke, John Denhof in Jože Lenič. Oba sta poudarila, da gre za zgodovinski trenutek za slovenski bančni sistem in eno največjih združitev v bančnem sistemu v zadnjih desetletjih. Lenič je dodal, da je s tem končan tudi proces prestrukturiranja Abanke po sanaciji ob koncu 2013 in v 2014, piše STA.
Strankam na voljo več kot 110 poslovalnic
Bilančna vsota združene banke bo približno 8,8 milijarde evrov, kar je blizu bilančne vsote največje slovenske banke NLB. Tržni delež združene banke po denarnih vlogah gospodinjstev bo po podatkih s konca tretjega lanskega četrtletja dosegal 23,6 odstotka, medtem ko je delež NLB pri okoli četrtini. Po neto posojilih skupaj pa bo po podatkih obeh bank tržni delež združene banke z 21,2 odstotka že malenkost presegel tržni delež NLB.
Po oceni obeh bank bo imela združena banka okoli 800 tisoč strank in več kot 2100 zaposlenih. Strankam bo na voljo več kot 110 poslovalnic in skoraj 500 bankomatov. Skupaj s pogodbo o dostopu do poslovne mreže Pošte Slovenije pa bo imela združena banka po ocenah več kot tisoč bančnih kontaktnih točk.
Eno od vprašanj, ki se postavlja ob združitvi, je tudi sedež nove združene banke. Kot je zagotovil Denhof, zaradi združitve ne bo selitve sedeža Nove KBM iz Maribora v Ljubljano, kjer ima sedež Abanka. Združena banka bo delovala s sedežev obeh bank, cilj pa je z bančnimi storitvami pokriti celotno Slovenijo. Do zdaj sta bili obe banki posamično namreč najbolj prisotni na severovzhodu Slovenije, na celjskem območju, v osrednji Sloveniji in na Goriškem, poroča STA.
Ekonomija obsega nujna, če želi biti na trgu
Denhof je poudaril, da v drugih delih Slovenije ne bodo nujno prisotni fizično s poslovalnicami, ampak tudi digitalno, prek mobilnega in spletnega bančništva. Pri 1,6 milijona potencialnih komitentov moramo biti močni povsod, da smo lahko konkurenčni, je pripomnil. Z Leničem pa sta izpostavila tudi, da želi biti združena banka najbolj privlačen delodajalec za iskalce zaposlitve v bančnem sektorju.
Ob tem za zdaj tudi še ni padla odločitev glede imena združene banke. "Trenutno smo povsem osredotočeni na izvedbo integracije, glede imena bo treba še počakati," je dodal prvi mož Nove KBM. Po Leničevih besedah je konsolidacija odgovor trenutnim izzivom v bančništvu. "Danes je ekonomija obsega nujna, če želiš biti konkurenčen na trgu," je poudaril.
Dodal je, da Nova KBM in Abanka trenutno delujeta še kot dve samostojni banki, a usklajeno znotraj skupine. Abanka je tako trenutno hčerinska banka Nove KBM. Prve poteze je sicer, tako pravi Lenič, pričakovati kmalu, ko bodo po Denhofovih besedah prvih presenečenj deležni tudi komitenti.
Novo KBM bo za zdaj še naprej vodil Denhof, Abanko pa Lenič
Se bo pa uprava Abanke po dokončani pravni združitvi pridružila upravnemu odboru oziroma vodstvenemu kadru združene banke. Prve posledice na kadrovskem področju bodo sicer vidne že prej, saj bodo nastale spremembe v nadzornem svetu Abanke.
Denhof in Lenič sta izrazila željo, da bi operativno združitev banki sklenili v teku tega leta oziroma najpozneje v prvem trimesečju 2021. Tudi učinkovanje sinergij zaradi integracije procesov pričakujejo postopno, nista pa želela vodji obeh bank dajati konkretnejših informacij glede posledic združevanja na število zaposlenih.
Je pa Denhof pripomnil, da je treba biti za konkurenčnost na trgu v dobri kondiciji, zato bodo oblikovali bolj učinkovite in vitke procese. Tudi Lenič je ocenil, da zaradi ekonomij obsega in iskanja stroškovne učinkovitosti spremembe bodo, a v isti sapi spomnil, da sta obe banki ob odpuščanjih, ki so se dogajala v celotnem bančnem sistemu, v zadnjih letih tudi zaposlili več sto ljudi.
Na vprašanje, kdaj bi se lahko zgodil umik sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki sta lastnika združene banke, je Denhof odgovoril, da tega ne more reči. Niso pa po njegovih besedah pod pritiskom glede lastniškega umika, saj je fokus obeh vodstev doseči največjo mogočo vrednost z združitvijo za delničarja. Izkušnje z obema delničarja so sicer, tako pravi Denhof, zelo dobre, saj ponujata močno podporo dolgoročni viziji združenih bank.
Denhof je ob tem dejal, da bodo v vodstvu gledali na vsako priložnost za nadaljnjo rast v Sloveniji, organsko ali neorgansko. Zato ne želi izključiti nobenih mogočih novih nakupov. Lenič ga je dopolnil, da je zgodovina združene banke na tem področju zelo dobra, saj je v obeh združenih šest nekdanjih bank (Abanka, Banka Vipa, Banka Celje, Nova KBM, Raiffeisen banka in Poštna banka Slovenije) ter še veliko manjših hranilnic.
Z dokončanjem transakcije prevzema Abanke se sicer dejansko končuje tudi proces privatizacije in konsolidacije treh največjih bank po obsežni državni sanaciji pred približno šestimi leti, še navaja STA.
1