SiolNET. Posel danes Bizi
2,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako se "vojna" za teran pozna pri prodaji

2,70

termometer

Teran Kras
Foto: Tina Deu-Siol.net

Potem ko se je med Slovenijo in Hrvaško vnel oster boj o uporabi imena teran, v sporu pa trenutno bolje kaže naši južni sosedi, smo preverili, kako visoke politične odločitve čutijo slovenski pridelovalci terana.

S predelavo terana se danes preživlja okoli 900 kraških družin, s kmečkim turizmom pa še dodatnih 300. Najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji obsega 600 hektarjev vinogradov, na kar 85 odstotkih pa pridelujejo teran.

Predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Borislav Lisjak pojasnjuje, da je prodaja terana bolj ali manj konstantna, v zadnjem obdobju pa se je celo nekoliko povečala. "Prodaja se je v zadnjem času povečala okoli 15 odstotkov. To pripisujem veliki medijski odmevnosti zgodbe o teranu in dvigu kakovosti," meni Lisjak.

Konzorcij združuje kraške pridelovalce terana, ki so se zavezali, da bodo pri svojem delu sledili najvišjim standardom in tako proizvajali najboljši teran. Sem spadata izbrani vrhunski teran in teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (teran PTP). Vino slabše kakovosti oziroma namizno vino ne more več uporabljati imena teran, ampak le kraško rdeče vino.


Morda vas zanima še:

Kam plovejo veliki slovenski vinarji


Konkurenca mora biti pravična

Marjan Colja, direktor Vinakras, je prepričan, da gre pri uporabi imena teran na Hrvaškem za nelojalno konkurenco. Marjan Colja, direktor Vinakras, je prepričan, da gre pri uporabi imena teran na Hrvaškem za nelojalno konkurenco. Foto: STA Na Hrvaškem so pogoji za uporabo imena teran drugačni, poudarja Marjan Colja, direktor Vinakras, ki je največji pridelovalec terana v Sloveniji.

"Gre za zavajanje ljudi. Govorimo o popolnoma različnih vinih. Slovenski teran je pridelan iz čiste sorte refoška na Krasu, kjer je posebna zemlja, medtem ko je hrvaški teran iz njihove sorte, ki je tudi nekakšne vrste refošk, ob tem pa lahko dodajo do 15 odstotkov kaberneta ali merlota. Na Hrvaškem lahko ime teran uporabljajo tudi namizna vina, ki so cenejša," razlaga Colja.

Zaradi teh razlik lahko po mnenju prvega moža Vinakras govorimo o nelojalni konkurenci. "Mi se ne bojimo konkurence, vendar mora biti poštena. Lahko rečejo, da je njihov teran boljši, ker ima bolj všečen okus zaradi dodajanja drugih sort ali daljšega zorenja. Vendar to ni isto. Tako kot je zdaj urejeno, bi lahko slovenski vinarji izgubili stik s trgom in posledično propad vinogradništva na Krasu," je prepričan Colja. Po njegovem prav cena igra glavno vlogo pri kupcih.

Vinakras največji slovenski predelovalec terana

V Sloveniji vinarji letno ustvarijo 1,5 milijona litrov vina, od tega Vinakras 800 tisoč litrov, večino od tega pa prodajo doma. V zadnjih mesecih po besedah Colje niso opazili razlik v prodaji.

"Prodaja terana se ni spremenila v zadnjih mesecih. Verjetno se pozna kakšnemu manjšemu pridelovalcu," pojasnjuje Colja, ki je na čelu Vinakras zadnjih deset let.

V letu 2015, to so zadnji dostopni podatki, so ustvarili nekaj manj kot štiri milijone evrov prihodkov.

Zgodba o imenu še ni končana

Po mnenju Borislava Lisjaka, predsednika konzorcija kraških pridelovalcev terana, "vojna" za teran še ni končana. Po mnenju Borislava Lisjaka, predsednika konzorcija kraških pridelovalcev terana, "vojna" za teran še ni končana. Foto: STA Lisjak poudarja, da zgodba s Hrvaško že zdaleč ni končana. Zatrjuje, da številni argumenti govorijo njim v prid, zato se bodo skupaj z državo pritožili na evropsko sodišče. Napoveduje, da bo sodišče znova preverilo genski zapis in ugotovilo, kdo ima prav.

"Zagotovo je v ozadju korupcija. Če pade zaščita terana, mora pasti tudi zaščita kateregakoli drugega vina. Gre za politično vprašanje," je jasen Lisjak.

S petimi slovenskimi strokovnjaki za zaščito in s kmetijskim ministrstvom se pripravljajo na vložitev tožbe na sodišče v Luksemburgu. "Ne želimo si vmešavanja politike, ne leve ne desne. Minister Dejan Židan je ogromno naredil za zaščito terana, zato ni prav, da se mu dela krivica," še sklene Lisjak.

Slovenija je vino "teran" v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.

Najuspešnejše vinske kleti v Sloveniji so …

Pridelava terana (že prej omenjenih 1,5 milijona litrov letno) predstavlja le en odstotek celotnega vinskega pridelka v Sloveniji. Po zadnjih dostopnih podatkih, ti so za leto 2015, je največji slovenski vinar po prihodku od prodaje vina Vinska klet Goriška brda. Leta 2015 so ustvarili nekaj več kot 13 milijonov evrov prihodkov, malo manj kot deset milijonov pa so ustvarile Radgonske gorice, ki so zabeležile najvišji dobiček.

 

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Koenig-Ludwig / 31.03.2017. ob 08:12 +1 0

    Ali še ne bo konca te bedaste debate? Kregate se za tistih nekaj litrov kislega vina s Krasa, kot da je to šampanjec.

    +1 0
  • amarita / 30.03.2017. ob 19:45 +2 - 1

    teran ime izhaja iz latinske besede terra kar pomeni zemlja se ime ni nase pa se kregamo z sosedi... pridelujejo ga tudi v italiji...

    +2 - 1
  • as321 / 31.03.2017. ob 15:04 0 0

    Kmetje so pač vajeni,da dobijo za vsako travo subvencije.Naših proizvodov pa tako ni skoraj na nobeni polici,češ vsaj se njim ne izplača nič delati.

    0 0
delitve: 96
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin