SiolNET. Posel danes Kariera in izobrazevanje
Vsebino omogoča Fakulteta za logistiko
  • Messenger
  • Messenger

Ali bo Kitajska obdržala primat na področju proizvodnje?

Vsebino omogoča Fakulteta za logistiko

Pred več kot desetletjem je bila v Sloveniji logistika še v povojih, zdaj pa podjetja potrebujejo vsaj enega specialista za to področje. Zato so začela ustanavljati oddelke za logistiko, ki je danes v vzponu. Vse kaže, da bo vsako podjetje slej ko prej potrebovalo tudi vsaj enega specialista za področje trajnostnega delovanja, in sicer zelenega strokovnjaka na področju logistike.

Dragi sodelujoči v nagradni igri, obveščamo vas, da je zbiranje prijav za obisk Fakultete za logistiko zaključeno.

Vsi nagrajenci bodo obveščeni preko maila, obisk fakultete bo omogočen tudi vsem prijavljenim in sicer v četrtek 10. 3. 2022.

Zakaj tovornjakarji čakajo tudi po 40 ur?

tovornjaki | Foto: Reuters Foto: Reuters

Vse katastrofe, kot so vojne, pandemije in naravne nesreče, so že v preteklosti zamajale globalne oskrbovalne verige, vendar noben izredni dogodek ni zajel toliko držav naenkrat kot pandemija covid-19.  

Zaradi pandemije se je praktično povsod po svetu ustavilo javno življenje in kar naenkrat smo spoznali, da ni več samoumevno, da imamo na dosegu roke vse, kar nam srce poželi. Globalne oskrbovalne verige, ki so tako ranljive zaradi velikega števila udeležencev, bodo morale v prihodnosti sprejeti nove poslovne modele, ki bodo bolj aktivno vključevali možnosti prekinitev dobav in možnost aktivnejše državne intervencije.

Glavni izziv oskrbovalnih verig prihodnosti: zagotavljanje kontinuiranosti poslovanja

Doc. dr. Matevž Obrecht | Foto: Doc. dr. Matevž Obrecht

Podjetje, ki ima inventar v različnih delih oskrbovalnih verig na različnih delih sveta, se osredotoča na to, da ga čim prej dobi in kar najbolje izkoristi. To je tudi eden od razlogov za dolge kolone na notranjih mejah EU, kjer trenutno tovornjakarji za prestop meje čakajo tudi po 40 ur.

V primeru motene oskrbe, če zmanjka določenega dela ali se ustavi proizvodnja in se izpraznijo skladišča gotovih materialov, posel prevzame uspešnejši in bolj prilagodljiv konkurent – spletna prodaja. Kot ugotavlja profesor doc. dr. Matevž Obrecht s Fakultete za logistiko, je lokalna oskrbovalna veriga dražja in še zmeraj tvegana, vseeno pa manj odvisna od globalnih dogodkov.

Prepričan je, da bodo v prihodnosti podjetja kratkoročno iskala državno pomoč za kritje stroškov zaradi izpada proizvodnje in zmanjšanega povpraševanja zaradi domačih samoizolacij. Odgovorna podjetja bodo verjetno dajala več poudarka presoji izvora surovin in svojih dobaviteljev za povečanje varnosti oskrbe.

Motnje oskrbe iz Italije dolgotrajnejše kot motnje oskrbe iz Kitajske

Obrrecht logistika | Foto:

Kot pravi doc. dr. Matevž Obrecht, se bo trend zapiranja nacionalnih oziroma lokalnih izpostav in ustvarjanje regijskih podružnic prav tako verjetno obrnil v ustvarjanje manjših nacionalnih entitet velikih korporacij, tako da bodo lahko v primeru zapore meja delovale v lokalni oskrbi. Lahko da bo Kitajska s krizo zgubila pomemben del svojega izvoza, po drugi strani pa je Kitajska v časovni prednosti pred preostalim delom sveta, saj se tam virus najprej pojavil, prav tako pa vse kaže, da je širjenje virusa tudi prva uspešno omejila na le en del države. Zato si bo lahko Kitajska tudi na račun gospodarsko oslabljenih razvitejših konkurentov in mnogo manj motene proizvodnje po koncu krize, ko se bo povpraševanje ponovno dvignilo, pokrila svojo gospodarsko izgubo. Predvideva se celo, da bodo v Sloveniji motnje oskrbe iz Italije dolgotrajnejše kot motnje oskrbe iz Kitajske.

Morda lahko vsaj kratkoročno pričakujemo ponovno daljšanje življenjskega cikla posameznih izdelkov namesto množične produkcije in intenzivnejšo uporabo 3D-tiskalnikov za nadomeščanje nujnih delov, je še prepričan doc. dr. Matevž Obrecht.

Razvoj intralogistike v okviru koncepta pametnih mest

Red. prof. dr. Tone Lerher | Foto: Red. prof. dr. Tone Lerher Kot kaže zadnji indeks globalne povezanosti 2020, ki ga pripravlja DHL, je pandemija korenito spremenila stanje globalizacije in mednarodne trgovinske tokove, ki močno vpliva na logistično industrijo, zlasti na intralogistiko. Koronavirus je spodbudil zelo opazen premik od tradicionalne, stacionarne maloprodaje k spletni trgovini.

Upravljanje skladišč je občutilo številne posledice. Intralogistika se mora hitro prilagoditi novemu stanju, v čemer se bodo v prihodnosti razlike med uspešnimi in neuspešnimi le še povečevale, jer prepričan red. prof. dr. Tone Lerher s Fakultete za logistiko, ki vodi tudi laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki.

Intralogistika je veja logistike, ki se ukvarja s transportom, skladiščenjem in komisioniranjem ter manipuliranjem z materiali znotraj proizvodnih in skladiščno-distribucijskih centrov. Zagotavlja optimalni tok materiala za oskrbo proizvodnih in skladiščno-distribucijskih centrov. Preučuje tudi informacijski tok, ki omogoča sledljivost materiala, kar je še posebej pomembno v posameznih branžah industrije.

Razvoj in nove tehnologije

Lehrer logistika | Foto:

Razvoj skladiščenja in notranjega transporta v različnih industrijskih panogah temelji na razvoju novih sodobnih tehnologij, kot so internet stvari (ang. Internet Of Things, IoT), digitalizacija procesov, robotizacija (industrijski in kolaborativni roboti), obogatena in virtualna resničnost, pametne palete in zaboji, umetna inteligenca (strojni vid 3D), avtomatsko vodena vozila (AGV), avtonomni mobilni roboti (AMR), koncept delovnega mesta s kolaborativnim robotom Operator 4.0 in uporaba digitalnega dvojčka (ang. Digital Twin) kot virtualnega modela, ki simulira fizični proces, storitev ali sistem. Podjetja se vse bolj zavedajo velikega potenciala teh tehnologij in posledično konkurenčne prednosti na trgu.

Tudi razširitev spletne prodaje je zahtevala drugačna skladišča, saj se spopadajo z obdelavo izrazito velikega števila sorazmerno majhnih naročil in kratkim pretočnim časom obdelave individualnih naročil. Zato sta po besedah red. prof. dr. Toneta Lerherja avtomatizacija in robotizacija skladiščnih procesov zagotovo ključna dejavnika skladišč prihodnosti. To pa od zaposlenih zahteva visoko raven znanja za upravljanje in vodenje ter kontrolo logističnih procesov, kar predstavlja enega izmed večjih izzivov v logistiki. Pri tem ima veliko vlogo izobraževalni proces in novi programi Fakultete za logistiko, ki se lahko pohvali z visoko zaposljivostjo svojih diplomantov.

Študiraj logistiko!

Vloga diplomiranega logista v naprednih skladiščih

Lehrer logistika | Foto:

Kot pravi red. prof. dr. Tone Lerher, visoka stopnja avtomatizacije in robotizacije v naprednih skladiščih zahteva kakovostne in visoko kvalificirane logiste s širokim naborom strokovnega znanja skladiščnih procesov, sodobne skladiščne tehnike in tehnologije, informacijske podpore skladiščnim procesom, analitičnih in numeričnih modelov za načrtovanje in postavitev naprednih skladišč, uporabe standardov (ISO, EN) in strokovnih priporočil (VDI) ter nenazadnje kompetenc iz programiranja v računalniško podprtih okoljih, kot so Python, Flexsim, MATLAB, ipd.

Glede na znanja in kompetence, ki jih dobijo diplomanti logistike, lahko sodelujejo v naprednih skladiščnih sistemih kot vodje skladišč, sistemski analitiki intralogističnih procesov, operaterji robotsko-komisionirnih sistemov, planerji proizvodno-logističnih procesov, konzultanti ipd.

Kako velik onesnaževalec je logistika?

Izr. prof. dr. Matjaž Knez | Foto: Izr. prof. dr. Matjaž Knez

Transport globalno proizvede približno eno četrtino emisij, zaradi nove okoljske politike pa smo lahko celo optimistični. Izr. prof. dr. Matjaž Knez s Fakultete za logistiko pri tem navaja prepoved prodaje dizelskih goriv, elektronsko cestninjenje in spodbude za nakup do okolja prijaznejših vozil, razširitev trgovalnih shem z emisijskimi kuponi na ladjarstvo, obdavčitve letalskega prometa in obvezno uvajanje čistih goriv ter čistih tehnologij v promet.

Biti trajnosten v poslovnem svetu postaja vse bolj pravilo. Zaradi vsakodnevne prekomerne uporabe umazanih tehnologij in načina proizvodnje električne energije, ki poganja vso človeštvo in vse procese v oskrbovalni energiji, smo se znašli v situaciji, ko s soočamo s podnebnimi spremembami. Samo s spremenjenim načinom življenja, z okoljsko bolj sprejemljivimi življenjskimi in poslovnimi vzorci obnašanja ter z uporabo zelenih tehnologij bomo lahko izšli iz te situacije, je prepričan tudi izr. prof. dr. Matjaž Knez s Fakultete za logistiko, ki je tudi prodekan za gospodarske zadeve in predstojnik Laboratorija za zelene tehnologije.

Knez logistika | Foto:

Trajnostno gospodarstvo EU na področju logistike in mobilnosti je nova strategija, s katero EU želi odgovoriti na skupen globalni izziv. Sodobno gospodarstvo namreč pomeni trajnostno gospodarstvo. EU lahko svojo konkurenčnost ohranja le, če bo učinkovito izkoriščala vire, če do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov in gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov, predvsem pa takrat, ko nihče ne bo prezrt. V prihajajočem desetletju bo velik poudarek na zeleni in digitalni transformaciji sektorja prometa. Fakulteta za logistiko UM je bila ena izmed prvih visokošolskih inštitucij v Sloveniji, kjer so začeli delovati, raziskovati in izobraževati na področju zelene logistike in trajnostnega delovanja.

Vodik kot gorivo prihodnosti

vodik | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Vodik je gorivo, ki ne onesnažuje okolja. Je zelo lahek plin, z veliko prostornino in je močno vnetljiv, saj ima veliko energijsko vsebnost. Učinkovito in varno shranjevanje vodika je zato zelo velik izziv za raziskovalce po vsem svetu, ki se že več desetletij trudijo najti pravo tehnologijo shranjevanja. Splošno znano je, da imajo ljudje predvsem zaradi neinformiranosti številne strahove glede varnosti vodika. Če se z vodikom pravilno rokuje, je prepričan izr. prof. dr. Matjaž Knez, ni nevaren in je po mnenju mnogo strokovnjakov celo varnejši kot bencin.

Zelo velikokrat se vodik v tistem slabšalnem pomenu povezuje z zelo znano nesrečo cepelina Hindenburg leta 1937. Cepelin pa takrat ni eksplodiral, ko ga je zajel ogenj, ampak je pravzaprav z veliko hitrostjo zagorela opna balona, ki je bila iz hitro gorečih materialov. In tudi ponesrečeni niso umrli v plamenih vodika, ampak so umrli zaradi poškodb zlomov, ker so v paniki skakali z balona. Tudi vsem znana vodikova bomba ni narejena iz navadnega vodika, ampak morajo za to biti vzpostavljeni posebni pogoji nastanka jedrske verižne reakcije. Tudi princip delovanja bombe je popolnoma drugačen, kot je proces elektrolize. Zato se odgovor izr. prof. dr. Matjaža Knez glasi: "Ne, vodik ni nevaren. Mogoče se ga bojijo tisti, ki jim bo spremenil pravila igre!"

Vodilna izobraževalna institucija s področja logistike

Rešitev veliko izzivov, s katerimi se spopadajo podjetja, je izobražen in visoko zaposljiv kader, ki se kali na vodilni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni instituciji s področja logistike v Sloveniji FLUM. Na fakulteti so oblikovali nove, zanimive programe.

Vpišite se v prvem prijavnem roku

Fakulteta za logistiko Maribor | Foto: Vpisi na Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru za študijsko leto 2022/23 se bodo začeli 15. februarja.

Od 15. februarja do 18. marca bodo namreč potekali prvi prijavni roki za slovenske državljane/-ke in državljane/-ke držav članic Evropske unije ter Slovence/-ke brez slovenskega državljanstva.

Prijavo za vpis oddajte preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ s kvalificiranim digitalnim potrdilom, AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS. ​​​

Drugi prijavni rok bo od 19. do 23. avgusta 2022.

Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest bo od 22. do 23. septembra 2022.

Vse informacije o razpisu Fakultete za logistiko.


KONTAKT:

Mariborska cesta 7
3000 Celje
Telefon: 03 428 53 00
E-naslov: info.fl@um.si
 
 

 

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin